Danes mi niti pogledati ni treba nič, saj je vse organizirano. Ob polnoči se prijavim Erzu za Ivanščico, potem pa skupaj s Faacom organizirata naprej…

Ob 10.45 pred Rutarjem luksuzen kombi (Faacov aranžma) v katerega se zbašemo Erzo, Mega, Jean, Igor, Nevidni, jaz in seveda Faaca kot glavni šofer in Matjaž (Faacov aranžma 🙂 ), kot drugi šofer in zemeljska pobiralna podpora. Prostora za ležati.

Po standardni ruti čez MB in standarden mejni prehod, kjer Jean še vedno preizkuša potrpljenje carinikov s svojimi ostanki osebne. In na start gor na Ivanščico, kjer je danes

a) množica pohodnikov, kolesarjev, družinic, šoferjev, avtov,…padalcev,… in

b) padalska tekma !!

posledica današnjega praznika v Hrvaški…

Z Matjažem se uskladimo za akcije po odletu (zemljevidi, pozicije, SMS, navigacija,…) in na start, kjer se v množici kar pripravimo in med prvimi v luft.

Baze nizke, na S strani večina curi, komaj z Igorjem pobereva do vrha hriba, medtem ko naši znalci že skoraj curijo (ampak seveda ne scurijo). Vidim, da se Mega z višino starta odpelje okoli hriba od starta desno (in to tudi objavi – še nikoli tako nizko na J stran), takoj za njim Faaca. Ker tu ne vidim prihodnosti, tudi jaz za njima. Zelo se pritisnem ob pobočje naokoli in ko njiju močno požira, mene kar drži. Za hribom se obrnem v SV veter, ki se zliva čez in mi kar uspe nabirati in nabrati do 1200. Potem se odpeljem na J in pod bazo naberem do 1400. Tudi Faaca se je rešil iz nižin in vozi blizu mene, niže spodaj je Igor…

Mega javi, da je scuril v poden…

Megov let

Megov let

In potem »klasika«: od baze do baze (in mimo njih) nabirava z Vanjo (on mi večkrat pokaže, jaz pa v glavnem nad njim nabiram 🙂 – hvala Vanja). Še nekajkrat naberem do 1400 (Vanja celo do 1600 in izgine v bazi = »letim instrumentalno…«). Potem pa Vanji pri Sv.Križu (pri avtocesti S od  Zaboka) zmanjka in še pol ure drgne in se bori po gričku nad ravnino, Igor pa tu nekje pristane.

Igorjev let

Igorjev let

Jaz pa zgoraj naberem še do zadnjih 1400 in se odpeljem proti Sotli. Gre samo še dol in pristanem malo pred mejo pri Radakovem.

Zoranov let

Zoranov let

Faaca se naveliča drgnenja in pristane pri Krapinskih.

Faacov let

Faacov let

Tudi Jean je že na tleh.

Jeanov let

Jeanov let

Erzo in Nevidni (ki sta se rešila začetnih nižin) me nadletita malo proti S: Nevidni le čez Sotlo, kjer pristane v Stari vasi pri Bizeljskem.

Le Erzo je še v luftu, ko Matjaž že pobere Mega, pa Jeana, pa Faaca in Igorja in pridejo tudi že po mene in vsi do Nevidnega, ko Erzo končno le sede na tla pri Brestanici.

Erzov let

Erzov let

Poberemo ga pri Hoferju v Krškem in via LJU.

Še vizualizacija naših letov

Jaz in še nekateri ful zadovoljni (moj najdaljši let z Ivanščice doslej), nekateri manj… Moj let je na OLCju absolutno drugi najdaljši let z Ivanščice danes (velika večina padalcev je le lokalno curila), samo naša jata (in Čretnik) smo potegnili nekaj več. No, Nevidni je odletel kakšen km več kot jaz in bi torej bil jaz tretji, ampak ker je Nevidni neviden 🙂 …

Danes napovedano malo V vetra  in malo termike (2-3) in že zvečer Erzo lobira za Stari vrh (“Poje gre tja, pa še drugi,…”). In seveda smo za.

Prvi del jate starta iz Vrhnike 9.40 (Erzo, Mega, Žan), drugi del pa ob 9.30 iz LJU z LCjem, ker moram biti (dovolj zgodaj) mobilno neodvisen zaradi popoldanskih obveznosti (in ker grem(o) seveda iz LJU 🙂 ). Pri Faacu naložim še njega in Igorja in via Poljanska dolina do britofa Poljane, kjer počakamo prvi del jate.

Potem skupaj dočakamo še Francija Revna in začnemo kombinirati prevoz gor brez LCja, ki ga rabim pravočasno spodaj. S Faacom se naloživa k Megu, medtem ko Igorja, Revna in pričakujočega Nikota naloži še kasneje pričakujoči Poje, ko ga ti trije končno pričakajo.

Ampak ker se mi zapeljemo do koče in moramo potem odpešačiti gor pod vrh na start (pošteno prepoteni kljub senčnemu gozdu…), so oni štirje pred nami na startu, pa še vsi sveži, saj dobi Franci lokalnega šoferja, ki jih pripelje po privatnih bližnjicah skoraj na start (pa še Pojetov avto spravi dol 🙂 ).

Hitro začnemo postavljati in v luft: Poje, Franci, Niko, pa že jaz in potem še ostali.

Takoj dobim dviganje nad sedlom in lepo nabiram in drugi so tudi bolj ali manj okoli. Poje je že hitro odletel po svoje v bazo in naprej, od nas pa prvi potegne stran proti Blegošu Erzo, za njim Žan in jaz (ko navijem do baze cca 1600), pa še ostali za nami. Lepo sledim in popravljam in mi je fantastično. Na Blegošu skupaj z Žanom še enkrat naberem do baze. On potegne za Erzom proti smučišču Cerkno, Faaca tudi, jaz pa se odločim, da naprej ne grem, saj bi to lahko ogrozilo popoldansko misijo (prepričan sem, da bi s takim nadaljevanjem naredil še lepo dodatno razdaljo, pravočasen povratek po zraku pa bi bil vprašljiv, kjerkoli naprej bi pristajal, pa po tleh zagotovo ne bi prišel nazaj do LCja pravočasno…). In se z lahkim srcem odpeljem proti Hotavljam, vmes še vrtim in pobiram. Potem obrnem proti Gorenji vasi, še vrtim in pobiram in naprej (nazaj) do Poljan, kjer pristanem po debeli uri.

Zoranov let

Zoranov let

Ful sem zadovoljen  (še sploh zaradi hitrosti svoje odločitve 🙂 ). Med pospravljanjem je popoldanska misija potrjena, zato počasi do britofa po LCja in proti Škofji…

Ostali pa so leteli in leteli: eni manj, drugi več…

Igorjev let

Igorjev let

Igorjev komentar leta: Fly and hike, hike, hike….skoraj do Železnikov. Ne vem katere “lokalne pasme” so vozniki na tisti cesti, ampak ustavi nobeden. Do Loke me rešita slovenka poročena z belcem iz Afrike, ki sta pri nas le na dopustu. Od Loke pa prijazen ljubljančan do Šentvida. Potem pa kar Metro do avta. Avantura ni kaj. BTW-tudi zadnjič iz Tolmina nihče od “klenih” ni ustavil. Šele prijazen albanski zidar!
Komentarji (2)
  • 1.Rok Obid : Sm te gledav gor nad davčo. Tam bi se mogu sam odpeljat proti poreznu. Pod vrsami bi sigurn dubu steber. Mogoce ti drugic uspe 🙂 [21.06.2016 21:31]
  • 2.Igor : @Rok: Pod Vrsami??? Daj mi še podnapise 🙂 [21.06.2016 22:54]
  • Andrej Erznožnik : to je prednji rob nad Cerknim, kjer je štart in obenem velik pristanek. Vrše [21.06.2016 23:47]
Faacov let

Faacov let

Faacov komentar leta: Eni znajo.
Mi gre pa prov na ku…, k zavijem za Megom izven kursa, on navije, jest pa …. Sej že veste.
Komentarji (4)
Jeanov let

Jeanov let

Jeanov komentar leta: Nizke baze, nizko letenje.
Po prvem stubu spet kar velika pričakovanja, ko sem mel že kobalo pred sabo, se mi je pred očmi že stotka vrtela, ampak sem se na preskoku uštel, premalo nabiral in se ujel v srednje močan dolinc… Vseeno,  prvič letu s starga vrha, prvič čez blegoš, prvič čez Kojco, nori razgledi, sploh ko si konstantno ven in not iz baze, nebeško. Pa tud željo sm mel po cerkljanskih gričih letet, cerkno mi je pri srcu, že vemo zakaj…
Komentarji (5)
  • 1.Timotej Majdic : Dej še opise slik za tiste k ne poznamo teh koncev. [21.06.2016 20:33]
  • 2.Andrej Erznožnik : za prvič si šel več kot odlično… iz tebe še neki bo [21.06.2016 21:35]
  • 3.Edvard Pohl : Sem navijal na livetracku, pol pa ti je crknil track malo po Blegošu 🙁
    Škoda da ni video zraven, bi morali enkrat probat .. [21.06.2016 21:39]
  • 4.Franci Reven : Dobar je,velikokrat smo ostal v teh grapah,sa po najlepše. [21.06.2016 22:13]
  • 5.Aljosa Fercak : hehehe sam to dans so bli mirni Cerkljanski hribi ves ,ponavad ni tak lepo 😉 lepo drgač mal racunaj da majo drugi bols padala visjih razredov pa je kdaj kaksna stvar enostavnejsa 😉 sploh ko letis s takimi piloti kot danes jih je tezko sledit 🙂
    [21.06.2016 22:33]

Pa še Žanove slike 

Pojetov let

Pojetov let

Jožetov komentar leta: Prav vesel! Pa čeprav je bilo en kup matranja pod Ratitivcem in nad Sorico. Pa še kje, tu pa tam…
Komentarji (3)
  • 1.Igor : Bravo Jože! [21.06.2016 19:21]
  • 2.Berto Prodan : Super lepo! Če bi vedel, bi Te v Postojni pričakal. [21.06.2016 20:26]
  • 3.Franci Reven : Lepa špura. [21.06.2016 22:04]
Megov let

Megov let

Megov komentar leta: Tam na Kojci jaz nisem znal dovolj namotat potem sem pa samo še gledal katera grapa je manj grozna za pristajat. Sreča, da vsaj vetra ni bilo.Hvala Aljoši, Borutu in Franciju za vso logistiko do avta in vsem za prijetno družbo v zraku in na tleh. Lp Mega.

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: Že ko se prebijemo skozi Baško grapo do Tmina sem hotu kr dol – do Kobarida. Zahvala gre Franciju, ki ne odneha in grize, ko se mi že ne da več. Ponovno sem hotu pristajat pod Kobalo, nazaj grede, 100 je odletena, toda Franci grize, še več, nad mene se dviguje v stebru, ki ga mu pokažem, pa moram spet v krog. Toda potem, ko se odpelje domov v začetku imenovano grapo se mi tja res ne da še 1x in pa grem čist kontra na relaksacijski-pokilometre let. In pobere me Airie po infotu Simona, pa tudi Klavdij pomaga (Velika hvala jim) in prevozi.org, da sem 20.20 na Vrhniki!
Komentarji (6)
  • 1.Jean Caffou : Od Tolmina naprej ne štejejo kilometri. [21.06.2016 18:45]
  • 2.Jože Poje : Od Tolmina na jug pa! [21.06.2016 18:49]
  • 3.Boštjan Jereb;o. : Tudi z poškodovanim izvidžačem ti gre dobr [21.06.2016 20:06]
  • 4.Igor : Ti si se lepo naletel, jaz pa nahodil in nastopal. Vsakemu kar si zasluzi ;). [21.06.2016 21:54]
  • 5.Franci Reven : Erzo lepo,res škoda ker te ni blo znamo samo še uživancija je ostala. [21.06.2016 22:08]
  • 6.Andrej Erznožnik : res nisem verjel da boš dvignu [21.06.2016 22:46]
Francijev let

Francijev let

Francijev komentar leta: Dober dan v dobri družbi,kaj bi več želev.
Komentarji (3)

Še vizualizacija naših letov

Ko se peljem pod Ambrota, je vrh Zvoha v bazi in zadaj vse črno, spredaj po ravni pa krasen sonček in lepe bazice.

Na pristanku pokramljava s Konradom (ki je v samoti lokalno jadral slabi dve ur)i, preden dočakam PunČko, ki je za popoldne pripravila posebno misijo: Primoža, ki že dolgo ne more več oditi v svoje drage hribe, bomo zapeljali čim više, po možnosti do 2000.

Primož, PunČka in Žiga se zložijo k meni v LCja in na Grajca. Ker “obstaja možnost”, da LC ostane brez šoferja (če midva s PunČko slučajno odletiva dol po luftu 🙂 ), predam volan Žigu in ga kar med vožnjo gor usposobimo še za terensko vožnjo avtomatika. PunČka suvereno odpre rampo, mimo zgornje postaje do hotela in naprej do pod Zvoh, ki je zavit samo še v rahle meglice, ki se občasno odstirajo. Še zadnja strmina v reduktorju in smo na vrhu Vel.Zvoha ob praznem zbiralniku.

Primož je ves navdušen (no, saj vem, da je malo pretiraval tudi zaradi vljudnosti 🙂 ) in kar ne more verjeti, da je po dolgem času spet le kak meter pod 2000 🙂 . Izkoristimo luknje v meglicah v različne smeri, občudujemo osončeno ljubljansko ravnico in si težko predstavljamo, kaj tile razgledi pomenijo nekomu, ki je že veliko časa odrezan od njih, pa so mu bili včasih tako običajni…

Bravo PunČka za tole tvojo idejo !!!! …

Ker se meglice le nočejo popolnoma razkaditi, se odpeljemo z Zvoha dol v sedlo in gor na vrh Krvavca, kjer pa smo lepo pod bazo in je prelep razgled v vse smeri. Piha V in s PunČko sva takoj soglasna: šoferja, ki bo varno spravil Primoža nazaj v nižine imamo, torej lahko midva postaviva.

Med razgrinjanjem padal prlaufa še Sandi, malo pomodruje in že zajadra na V robu, ko midva še postaviti ne uspeva. Potem odleti PunČka in nekaj za njo še jaz  z M-om.

Drži nič, bolj splahuje dol, tako da po 15 min pristaneva v toploti pod Ambrotom.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospraviva, sta tudi Žiga in Primož pri naju…

Ko se zjutraj zlije in malo posuši, imam že idejo za pred zaresnim letenjem (če bo…): Šentviški hrib, ki je blizu Mateje 🙂 . Pihal naj bi šibek S, SZ (na tleh lokalno).

LCja parkiram na že znanem kraju (igrišče), kjer računam, da bom pristal,  delno stlačim Rooka v H&F rukzak in kar po poseki gor (če sem iskren, je pihalo rahlo dol s hriba – torej J …). Ko prisopiham na vrh poseke, mi zelo rahlo piha še vedno v obraz.

Počasi postavim na res lepem placu in se pripravim. Pobočje do platoja je nesramno položno in nisem prepričan, da bo lepo šlo čez (v idealnih pogojih, ne pa v vetru od zadaj). In potem čakam in čakam, da bi vsaj malo pihnilo od spredaj.

Ko po čez dobre pol ure le dahne gor, zalaufam in res lepo speljem. Le malo me požre, tako da brez problema speljem čez platojček kakšna 2m nad tlemi in potem me celo malo dvigne in se odpeljem nad robove poseke. Zapeljem v levo čez gozd in z bogato višino v čez hiše do lepo pokošenega travnika na koncu ob ovinku ceste.

Zoranov letr

Zoranov letr

Vesel ko radio, saj sem ga dolgo čakal (in ogledoval)  🙂 .

Še na kratek obisk k Mateji spoznati Malega princa in naprej na Vrhniko na zborno mesto na Šodru (je vmes zorganiziral Erzo).

Pa sva edina (ni drugih norcev) in le opazujeva črnino proti Krimu in že vidiva prihajajoči dež. Pa v resnici tudi nimava prave želje – za kam drugam…

Čeprav je napoved deževna, vreme še vztraja. Domen se aktivira in pričnemo se usklajevati za lokacijo. Izbereva Ulovko. Dobiva se na pristanku.

Screenshot_20160619-094845

Na štartu naju že čaka Mirko, ko pa prideva do vrha pa samo za sekundo še ujameva Rooka v zraku. Po postaji javi, naj greva čim prej, predno bo dež. V daljavi se vidi sivo zaveso, ki se približuje. Prileti že nekaj dežnih kapelj.

Začneva postavljati, piha z leve, pa tudi dol. Speljem prvi. V zraku rodeo, precej JV, ki me ustavlja. Precej nizko gre čez drevje. Domen prekine dvig in opazuje rokenrol. Po videnem se odloči, da ne gre in pospravi. Jaz pristajam na začetku Podlipe, Mirko pri avtu.

Ulovka - Mirko

Ulovka – Mirko

Ulovka - Jean

Ulovka – Jean

 

Mirkota zapeljem do bara Hesper, kjer se dobimo s Kastnerjem. Nekaj časa kafetkamo, vreme pa se vedno bolj izboljšuje (glede dežja, ne vetra). Ker mi še ni do zaključevanja letalnega dneva, se s Kastnerjem odločiva za projekte, Mirko pa gre domov.

Najprej na Trčkov grič, ki ga še nimam. Kastner medtem zapelje Mirkota do avta, do Trčkovega griča se odpravim sam. Tudi tam veter bolj neugoden, ampak se da vzleteti. Čez drevesa pa ne pridem in 2x pristanem pred grmovjem pri najnižji točki. Tretjič si vzamem še več zaleta in me najprej lepo dvigne, nato pa me veter popolnoma zabremza, spusti skoraj na tla, tiščim proti luknji, pa me odnaša stran. Kastner snema od spodaj. Vidim da tudi tokrat ne bo šlo čez drevje zato odvijem. Vse skupaj kakšne pol minute v zraku, metrov pa bore malo.

Jean - Trčkov grič

Jean – Trčkov grič

 

Trčkov grič iz Kastnerjeve perspektive.

Še vedno mi ni dovolj, Kastnerju ni niti do Krošljevega hriba (ki ga še nima). Zato se odločim za zloglasne Hribe SV. Piha močno in krivi drevje, ampak ne dovolj, da bi imel pomisleke. Čudim se, kako se je lahko Erzo obesil na hruško, saj je čisto dovolj prostora. Postavim pod daljnovodom, dvignem padalo, skušam stabilizirati, piha precej iz desne. Rinem naprej pa komaj naredim kakšen korak naprej, veter je premočan. Iz tal me ne dvigne. Še kar skušam porivati naprej, vleče me pa vedno bolj proti hruški. Odločim se prekiniti par sekund prepozno, saj je levi del padala zapel v najbolj ostro vejo…

Hruška 2:0

Hruška 2:0

Kastner mi pomaga odhakljati ujetega backa Iona, z dolgo palico ga odreši v petih minutah. Jaz pa domov z nalepko krpat 5 cm dolgo in široko rano sredi celice…