Padalska jata

Jata gre na Pohorje, jaz sem deloven, bi pa šel nekam blizu popoldan. V zraku generalno SZ cca 5m/s. Smer ni tipična za naše kraje. Z Emilom se dogovoriva za pošihtovsko Slivnico, ob 14.00 pri pumpi.

Nekaj minut čez dogovorjeno uro pridivja Kus, naložim se k njemu v avto in noriva gor v klanec, da sva gor, še predno utegnem pomislit, ali sva sploh speljala 🙂

Na štartu piha… sprva v redu, nato pa… iz vsepovsod. Gor, dol, desno, tudi iz drevja ven… levo.  Ko postaviva in sva že vpeta pihne močan sunek od zadaj, da nama čisto pomendra padali in ju, kljub temu da sva vpeta, ne moreva odvozlati. Oba se morava odpeti in reševati nastalo situacijo. Emilu to uspe hitreje kot meni – čeprav sem bil jaz prvi naštiman za štart, in dobi lep interval ko pihne gor in spelje. Jaz se še nekaj časa matram odvozlati, Emil že nabira, nato pa tudi meni uspe, dobim interval in tudi jaz speljem.

Dviganja so zelo turbulentna, ampak tudi močna. Oba sva hitro na 2k in čez, a če padeš ven.. padeš tudi v močno propadanje in zračni pralni stroj. Meni na GPS-ju crknejo baterije (kar je pri meni običajno za vsak 2-3 prelet), zato se ukvarjam s tem nekaj časa in ko mi uspe, vidim, da sem z lepo višino in malo izgube pridriftal do Javornikov !!!

Smer leta je sedaj očitna. Za Javorniki začnem nabirati in v drugem stebru začnem pridobivati zelo lepo višino. Pri 2399 mi zašteka še telefon, zato se pod kumulostrado zapeljem čez Poček, mimo Sv. Trojice proti Pivki. Vmes še malo pobiram, nato pa se poskusim usmeriti proti Postojni. Napaka. Obrnem nazaj in skušam popraviti višino, rinem proti Šilentaborju, pa sem le vedno nižji in tam me splakne dolinc.

Jean – Slivnica – Pivka

Ker mi je tudi na telefonu skoraj crknila baterija in sem spremljal zračni prostor, sem ga imel priklopljenega na power bank in samo položenega na cockpit (brez ježka). Na pristanku mi je seveda vse skupaj zletelo po tleh v travo in začelo se je iskanje telefona. Hitro sem obupal in šel k ta prvi hiši prosit, če mi lahko posodijo svoj telefon za iskanje – klic na številko ali klic Ani, da mi pošlje koordinate telefona (live tracking). Prišla sta mi pomagati mož in žena, ki sta ravno urejala vrt. Telefon imam skoraj vedno samo na vibro, tako da prva opcija je bila neuspešna. Mogoče bi videli vžgan ekran v travi – nope, telefon je bil obrnjen z ekranom navzdol. Že kličem Ano za koordinate, ko pomagačica zagleda telefon brez kakršnih koli drugih pripomočkov ali pomoči in sem rešen.

Zahvalim se jima in začnem pospravljati. Mož se vrne in mi ponudi hrano in pijačo 🙂 Zato se zakoreninim pri njih na terasi, se dodobra okrepčam in počakam fotra, ki me je iz Pivke prišel iskat.

Kamera je pa seveda ostala doma… Mogoče je to moja karma – lepi poleti uspejo le, če nič ne fotkam 🙂

Emilu je tudi štrajkal telefon in ga kaže na nemogočih višinah na live trackingu.

Emil – čuden live tracking

Slišim se z njim, pristal je pri Cerknici in ima avto že rešen. Super. Letel je pa do Čabra (še malo naprej) in se tudi vrnil !!!

Emil – Slivnica – Čabar

Komentarji:

Andrej Erznožnik : Čbr in širše samo tvoje! [28.06.2016 21:38]
Stane Bajt : Hudo dobro. 🙂 [28.06.2016 21:41]
Borut Lapajne : lepa [28.06.2016 21:42]
Emil Kos : In to po ŠIHTU!!! Jebem ti K………. [28.06.2016 22:35]
Zoran Gaborovič : čestitke [28.06.2016 22:52]

Po šihtu se odločim za kak skokec, ostali se organizirajo bolj za Zavrh. A do tja mi ni, če že Grmada obeta. Erzotu javim svojo odločitev (ki jo očitno ni posredoval naprej, ker so se na Zavrhu spraševali, zakaj niso šli raje na Grmado).

Na štartu, presenetljivo, piha skoraj iz desne, kar močno, tako da še kakšno minuto počakam in opazujem, predno se lotim postavljati. Nato se mi zdi, da se umirja in ko sem že čisto oblečen in se kuham na štartu, veter popolnoma crkne. Čakam in se kuham, minute minevajo, od mene že vse teče, nato končno začne pihljati gor (še vedno malo iz desne – JV). Lepo speljem in zavijem na desni rob, tam je pa slabše kot na štartu, kjer greben drži nulo. Peljem levo proti Grčarevcu, poskušam kaj povrteti, pa dviganja niso homogena, padam ven, ni močno. V Grčarevcu sem prenizek za nadaljevanje, zato iščem kaj konkretnega, da nadaljujem proti Logatcu. Enkrat naberem do 1200, pa spet padem ven, vse je razbito, švoh. Izgubljam do 800m, nato pa spet zahakljam isti (ali sosednji) steber in ga skušam čim boljše obdržati, nato pa končno prebijem tisto čudno inverzno plast na 1300 in gre lepo gor v bazo. Ni vertikalnih razvojev, zato še kar nadaljujem in se počasi usmerjam proti SZ (če naj bi pihal JV), pa ne gre več kot 25-30 km/h. Iščem kam piha veter in opazim, da je v višinah kar konkreten SV, zato zavijem z vetrom in gre 55+ km/h proti Lovrencu. Tam še nekaj povrtavam, čeprav mi ni treba, ker se delajo baze in sem pod/med njimi / v njih. Grem naprej proti Nanosu, hitrost je pa vedno večja, zato se počasi usmerim ven v gotovo curažo. Nižje kot sem, bolj me bremza burja (tipično), pristajam pri Dilcah v rikverc na gasu. (Pred tlemi ga spustim, da ni presenečenj).

Spet me moj strah pred neznanim ustavi, da bi odletel kaj boljšega, ampak sem vseeno zadovoljen.

Kamera je pa seveda ostala doma…

Let iz Grmade

Zjutraj da Erzo pobudo za Zavrh, potem pa me odnesejo zemeljske obveznosti…

Ob 13h zamujam na Šoder, kjer me čakajo Mega, Faaca in Igor. Erzo je s Pojetom,  Piršem in Bodljajem že na poti gor. Poberemo še Mireta pri Škorpijonu (Miretov avto tukaj za vsak slučaj:-) ) in gor. Med potjo ugotavljamo, da bi bila danes Grmada najbrž idealna (? In kasneje vidimo, da se je Jean odločil za tja – bo sam napisal, kako je bilo), pa tudi o Voglu sem zjutraj še razmišljal in tudi Igor je imel te misli. Ampak na koncu vsi (razen Jeana 🙂 ) pešačimo na start Zavrh…

Na štartu OK, piha lepo, nobenih podivjanih baz naokoli (le grozna vročina) – in začnemo postavljati. V luft Poje, Faaca, Mire, Mega, pa jaz in potem še Igor, Bodlaj in Pirš.

V začetku sicer drži, se je pa treba kar matrati, da naberem više nad start (okoli antene). Poje odleti v višave in v smeri doma-službe. Tudi Mega in Erzo sta že više, Faaca se počasi odpelje proti Bistri in tam nabira. Sam ne pridem dosti čez 1000 in se tudi usmerim do Javorča. Še tu nekaj časa nabiram, potem pa se zapeljem če Vrhniko do Podlipske in s 55 po njej gor do “standardnega ” pristanka.

Zoranov let

Poje že pristal blizu doma in bi rad, da mu rešimo avto, saj ga kličejo druge nezemeljske dolžnosti.

Mire pristane pri Hribih,

Miretov let

Faaca je porinil nazaj proti Logatcu kolikor je šlo.

Faacov let

Igor proti Stari Vrhniki.

Igorjev let

Hitro dobim štop do Šodra, kjer je tudi že Pirš, ki je šel dol, ker mu situacija v zraku ni bila všeč.

Piršev let

Še Bodlaj pride tja od šole,

Bodlajev let

medtem, ko jaz ugotovim, da je moj superduper Android telefon mrtev in ga ne spravi v aktivnost nič.

Igor pripelje Mega, Erza in Faaca iz logaške smeri, kjer sta končala tudi Mega in Erzo.

Erzov let

Megov let

Izvržejo Erza, ki nas ohladi s sladoledom in gredo gor reševati avte, medtem ko se tudi zakasneli Domen vozi proti Vrhniki…

zakasneli Domen

Še vizualizacija naših letov

vizualizacija naših letov

Jaz pa kar mrknem proti LJU, v upanju, da bom še dobil servis za svojo mrtvo elektroniko…

Erzo vabi na Smuk, Igor pa je že včeraj predlagal Vogel in ko se zjutraj razgledujem po elektroniki, se mi zdi da bo v Bohinju bolje (krasen sonček, jasno, z Vogla Triglav kraljuje, na Voglu V 4/6…). In se prijavim Faacu in odpovem Erzu.

10.50 pri Faacu, kamor Mega pripelje Faacove otroke iz Cerknice, Igor pa tu nekaj minut kasneje zamenja službeno obleko za civilko 🙂 . Boris in Špela pa kar mimo po AC proti Bohinju. Zbašemo se v LCja in Bohinj.

Pod gondolo se dobimo in se kremžimo, saj je kar pokrito in nikjer več tistega sončka od zjutraj. Špela ostane spodaj, mi pa z gondolo gor in takoj v bife, saj nas Igor časti (ne vemo zakaj, ampak ni važno, ker je še vedno bolj ali manj pokrito). Faaca poje celo žgance (tudi ne vemo zakaj, saj je že itak dovolj zrasel, leti tudi dobro,… torej le zakaj? 🙂 ) . Potem pa se le odpravimo na sedežnico in na start.

Tu se nam nič ne mudi, ker je še vedno bolj ali manj pokrito. Piha izmerjeno do 8,8, nekaj kasneje postava javlja sunke tudi 10,6. Oziroma kot pravi Mega:” Ob prihodu na štart smo se malo gledali, ker je bilo vetrčka za naš okus za odtenek preveč. Tako se nam je vsaj dozdevalo. Pa pride Malina in Co. tandemirat in se zmečejo v luft in potem se nam je zazdel veterček ravno pravi.” Vmes prideta še Blaž (Korošec) in Frenk in potem postavimo tudi mi.

V luft Blaž, pa Faaca, pa jaz, Delux, Igor in Mega. Najprej malo naberem okoli starta, potem pa desno v veter pod Zavitar (1750m) in tu vsi lepo nabiramo. Ko porinemo naprej proti V, nas vse bolj ali manj bremza. Mega s svojo jadrilico kar rine naprej proti Bohinjski, Delux tudi, pa ga bolj požre in odvije levo nad jezero in tu dobi raketo, ki ga ponese do 2000 (tudi Faaca bi rad vedel, kje je ta raketa…). Jaz se zapeljem tudi nad Storeč in si ogledujem kraj nesrečnega dogodka, katerega 3.-tja obletnica bo ravnokar (30.6 🙁 ), pa spet nazaj na Zavitar, ker le tam takoj spet naberem. Potem pa zarinem naprej v smeri Bohinjske in gre počasi in vztrajno dol. In ko gre vedno bolj počasi naprej, dol pa še kar vztrajno, se mi zdi, da bo mogoče na drugi strani jezera na Vogarju bolje in naredim napako dneva !! (Moral bi poslušati Frenka, ki je prej razlagal, kakšen močan V je zadnje čase okoli Vogarja…)

In pridem čez v višini Vogarja in se usmerim proti V ob pobočje, pa stojim skoraj na mestu in gre samo dol. Nekaj časa sem še pogumen, kako bom nabral, potem pa vidim, da je vprašanje, če bom sploh pririnil na V obalo. Ob S obali tiščim gas na ful in že gledam kakšno jasico (v vodo raje ne bi…), pa me le malo spusti, da pridem čez smreke na V obalo in potem z vetrom (SV!) tik nad tlemi praktično do pristanka…

Zoranov let

Malo me jezi, ker sem se tako zafrknil po prelepem prvem delu (jadranje in panorame)… Nekaj za mano pristaneta Blaž in Frenk, potem pa že Mega

Megov let

in Delux.

Borisov let

Nekaj kasneje še Igor

Igorjev let

in kot zadnji Faaca, ki se dolgo ni mogel odlepiti od Studorja in je

Faacov let

danes spoznaval Bohinj in bližnjo okolico (kje je tisti steber, Delux?,… kje je ta Studor “…) .

vizualizacija naših letov

Med pospravljanjem vidimo še enega ki rine pod Vogarjem proti pristanku – ta pa nima sreče in pristane na obali v vodi, s suhim padalom na bregu…

Blaž zapelje po avte, potem pa na zaključno druženje h Kramarju, kjer še kar vsak nekaj časti: Igor še enkrat tisto nekaj, kar ne vemo kaj, potem še Faaca in na koncu še Boris (no, v bistvu Špela ves čas odpira denarnico :-)…

Super dan in super družba in (meni) tudi super letenje (slabi spomini že zelo zbledeli po takem dnevu 🙂 🙂 .