Padalska jata

Napovedani razvoji nas ne ustrašijo. Zoran je na morju. Določimo Slivnico. Ekipa: Erzo, Uky, Pavlič in jaz. Kliče me še nekdo iz nepoznane številke, ki bi danes rad šel z nami letet. Dobil je kontakt od Kastnerja in pri pumpi v Erzotov avto (šofer: Uky) vskoči še Igor Damjan. Hitro postavimo in v luft: jaz, Igor, Pavlič, Erzo, Uky.

Sprva vsi precej nizko in kaže kot da bo mogoče treba obupati. Vseeno vsi dobimo dviganje do 2k in gremo čez. Pavlič kar not v bazi, jaz pa z Erzotom in Ukyem proti Krimu.

V zraku z Erzotom in Ukyem

Uky zavije proti Borovnici, Pavlič nekaj mota po Novi vasi. Nebo je vedno bolj pokrito in črno. Z Erzotom se nekaj matrava okrog Sv. Vida, ampak imava premalo višine za skok na Rakitno.

Jean – Slivnica

Uky – Slivnica

Erzo. Komentar: nismo toliko bežali pred nevihto, ki je sledila, kakor smo zgolj scurili in lahko smo srečni, saj je bilo videti nakuhano preden smo prispeli na štart, a je zatem razpadlo

Pavlič. Komentar: Nekaj naberemo in gremo. Vsak malo po svoje.. Jaz se matram pod bazami, a ne delajo. Na sončku, a ne dela. Pa sem na tleh. In ko ugotavljam na Google Maps kje se nahajam in v katero smer štopat, začne deževat. In pol poštopam edini avto… v napačno smer.

Komentarji:

Stane Bajt : Od tam ven je vsaka smer prava. :)Lp Mega. [01.07.2016 21:25]
Andrej Erznožnik : kako so se ti kaj zdeli razgledi?? [02.07.2016 00:29]

V tem času smo že vsi na tleh, padala skoraj v nahrbntniku iz oblakov se pa uščije.

Dež – Sv. Vid

Erzo je dobil prevoz do Cerknice in vzame Pavličev avto in pride pome, da greva skupaj na Slivnico rešit še Erzotov avto. Pavlič dobi štop ampak čisto v napačno smer (ne pozna teh krajev in na zemljevidu se ni znašel). Pavlič nato izstopi na Igu in prosi Kastnerja za prevoz. Domen ga pripelje do Borovnice, kjer se dobijo z Ukyem na pijački.

Z Erzotom pa prideva na štart, nebo je že skoraj čisto, piha malce iz leve a precej dobro za štartat in začne se tipično Erzotovo psihološko manipuliranje – gremo v luft. Mi zgleda obetavno, a logistika bo težavna. Potem bosta 2 avta gor, Igor Damjan je scuril v Cerknico in se s svojim avtom že odpeljal domov (smo mu na začetku rekli, da avta verjetno ne bomo rabili). Sicer lahko bi prosili Emila ali Mega za pomoč – ampak to že meji na izkoriščanje. Prepričam se, da to najbrž ne bo to in vzamem Pavličev avto in grem dol.

Erzo se ne vda in poštarta. Nekaj časa ga opazujem a na moje veselje, vztrajno curi. Upira se na vso moč, a mu ne uspeva. Svoj avto reši, ko gre Razdrih/Kus na štart.

Erzo – curimuri

Jaz vprašam Ano, če lahko Pavliča pobere v Borovnici (ker bo verjetno ona prej tam kot jaz, zaradi vsega časa, ko sva se verbalno bojevala z Erzotom, ali je za poštartat ali ne). Dobimo se na Uncu, izmenjamo avtomobile in se poslovimo.

Kljub vsemu – super dan!

Še predno začnem gledati elektronsko situacijo s terena, že pokliče Delux: predlog Slivnica. Potem še jaz pogledam in mi kaže neke možnosti dežja tam naokoli (samo Parapente…) in ker me v Karavanke danes ne mika, sem za. Delux potrdi 13h, jaz obvestim  jato. Mega je zraven, Žan mogoče, Erzo kasneje, Faaca ne more,…

Malo pred 13h presedem na Logatcu k Špeli in Borisu. Do Unca po Mega in Žana (JE mogoče 🙂 ) in Špela da gasa na vrh. Na start v visoko travo (in tiste tečne rože) in začnemo postavljati. Piha občasno precej z desne. Prideta še Erzo in Sašo (Razdrih). V luft Žan, pa jaz, Mega, Delux, Erzo in Sašo.

Žan hitro pobere v višave. Meni gre najprej kar gor v sunkovitih dviganjih do 1600, vendar me Z, ki piha od Cerknice, zanaša za start bolj, kot pa pridobivam višino in v enem trenutku se mi zdi, da sem prenizek in začnem tiščati naprej in me ful ustavlja in seveda vse zgubim dokler spet ne pridem pred kočo. Medtem še Mega pobere v višave na 2000, curi pa Sašo in kmalu pristane pri letališču.

Sašov let

Tudi Erzo se je v začetku kar matral, pa se tudi najde in tudi v višave. Jaz medtem še dvakrat poskušam pobrati, pa me vedno preveč zanese, ali pa izgubim dviganje. Tudi Boris je bil precej proti V za startom in nizek, pa zrine naprej, še po grebenu in potem najde pravo dviganje, ki ga ponese – se ve – v višave :-). No, jaz se še matram in ponavljam vaje, pa nič.

Po ¾ ure imam zadosti (sploh ko ostali javljajo, kje so že: 2200 … Velike Lašče,… smer Dobrepolje, … ) in se zapeljem v Grahovo. Čeprav bi se lahko zapeljal do Bločic, se raje naslonim na Žerovnišček (nad Žerovnico seveda 🙂 ) in še četrt ure drajsam na dinamiki ob res močnem Z s Cerkniškega polja, ki me pritiska ob hrib. Potem se porinem naprej (okoli 10 !) in pristanem po liftu dol pred Žerovnico.

Zoranovo matranje

Ko pospravim je Špela že pri meni s hladnim radlerjem 🙂 . Takrat začnejo pristajati tudi drugi… Žan blizu Velikih Lašč.

Jeanov let

Mega Dobrepolje, ker ga je na tla pregnal dež. Boris pri Grosuplju

Borisov let

in Erzo skoraj v Želimljah.

Erzov let

Še vizualizacija naših letov

vizualizacija letov

Špela naju vozi čez Bloke v pobiranje, pa Žan in Mega dobita štope tako, da na koncu pobereva le Borisa v Grosuplju…

Najprej me je malo tolažilo to, da je Sašo še prej scuril kot jaz :-), potem pa vidim, da je takoj po pristanku šel z Emilom na Racno, kjer sta lepo jadrala

Sašova Racna

Emilova Racna

Bogve, če ni šel zato dol 🙂 …

Ker imam dopoldne zemeljske obveznosti, se ne morem udeležiti akcij, ki se začnejo že zgodaj:

• jata1 (Erzo, Ščuka, Žan +…) gre na Ravno goro,
• jata2 (Faaca, Igor, Pohl, +…) pa na Kobalo.

Jaz pa se skoordiniram s PunČko ob 15h na Britofu za Ambrota (Uki in Aleš prideta kasneje). Na pristanek in z Manco gor.

Na startu sva sama in začneva takoj postavljati. V glavnem piha lepo gor, občasno veter mrkne. Ko lepo pihne gor, potegnem in odletim.

Potem pa se 1/2 ure matram okoli starta, pa levo pa desno, pa spredaj, pa mi razen enega vzpona 100m nad start ne rata nič. Ko nazadnje poskušam desno v grapi pod Krvavcem, izgubim toliko, da se komaj privlečem pod Grajca.

Medtem starta tudi PunČka, ki se tudi malo matra okoli starta in potem zacuri pod Abrota.

Pod Grajcem že v pristajalni fazi najdem rahlo dviganje in drgnem in se matram in pajsam po m gor nad Grajca, dokler ne ujamem stebra – in do baze na 2000!! Potem pa se samo odpeljem nad Potoško, tu malo popravim in naprej do Kališča, kjer se mi pridruži Punčka, ki se je tudi rešila izpod Ambrota. V nasprotni smeri mimo pripelje (mislim da) Delux s Kingom.  Skupaj s PunČko do Kriške, obrneva za kočo in nazaj. Vmes poslušam, kako Uki pedagoško vodi Aleša skozi stebre in mu pomaga nabirati 🙂 . Potem pa skoraj brez vrtenja do Kališča, tu naberem v močnem stebru čez 2000 skoraj ob Deluxa, ki jadra zadaj na grebenu proti Storžiču in se odpeljem na pristanek pod Grajca.

Zoranov let

Malo za mano pristane Uki, ki je z Alešem jadral bolj ali manj okoli Krvavca. Aleš je že prej odstopil.

Alešev let brez konca…

Kot zadnja je na tleh PunČka, ki je morala od Zaplate še eno rundo do Kriške in nazaj…

Delux pa je jadral na Gozdu nekajkrat sem in tja…

Deluxov let

Še vizualizacija letov

vizualizacija Zoranovega leta

Opomba: Doarama je v zadnjih 48 urah popolnoma prenovljena in polna bugov (29.6.2016). Zato vizualizacija več letov ne dela OK –  Let preklapljaš desno zgoraj na simbolu figure med tem ko filmček teče. Če stoji, se ne da . popravek 2.7.16 ta bug odpravljen in lako preklapljaš tudi med gibanjem)

vizualizacija letov 

Glede na začetek – super konec 🙂

Čeprav včeraj Erzo pove o vabilu Štajercev na Pohorje za danes in sem za  (Maribor, moj roden kraj…), danes nobenega glasu. Že ob 7.00 Jean sprašuje, če potem velja za Pohorje, ob 8h pa mi sporoči, da je jata že zmenjena – ne da bi naju kdo obvestil – no vsaj mene !?

Hitro poskušava napolniti drugi avto, pa ni nobenega zanimanja in na koncu še Žana mine želja po Pohorju (= tudi novnovem) in se odloči za lokalne cilje kasneje. Samemu se mi res ne da voziti gor, še zadnji poskus (da bi šla z mano Mateja na izlet z Malim Princem) se izjalovi in vmes že Igor (ki si je tudi rezerviral ves dan) podraži z idejo o Voglu (tudi Sorico, kamor pa me ne vleče) in sva takoj zmenjena.

Ob 10.15 Britof, k Igorju in do Kramarja, kjer počakava še Djokota. Pod gondolo in na start v čudovitem sončku z nekaj romantičnimi bazicami. Više napovedan S.

SV, V vetra komaj kaj na startu, občasno pihne tudi  J. Pred nami startata 2, potem hitro postavimo in v luft: jaz, Djoko in Igor.

Zapeljem se takoj pred Storeč (še dva dneva do rojstnega dneva No.2) in tam dobim lep miren steber gor, gor in samo gor do 2300. Medtem startata tudi Djoko in Igor (čeprav ju zgubim iz vidnega polja). Zapeljem se čez jezero na Pršivec in tu dobim petardno dviganje nad vrh. Djoko pride še nekaj višji in nabira bolj zadaj, z Igorjem naju razmetava okoli vrha. Ko po 3 poskusih premetan ne pridem više in ko vidi, da se Igor odpelje proti Vogarju, za njim. Nad Vogarjem dobiva lepo dviganje do 2400 in potem se Igor zapelje proti Krstenici in tam dobi krasno dviganje, jaz pa nič. Poskusim do Jezerskega Stoga, pa gre vse bolj dol in se predam in obrnem in začnem riniti ven proti vetru. Zgubim do malo nad Vogar, pa spet naberem, vendar čez 2400 ne pridem. Potem porinem proti Studorju, opazim nizko spodaj Djokota, ki se vrača od Tosca in matra nad Vojami in potem tam tudi scuri.

Nad Sredno vasjo pa je s Tosca tudi že Igor. Ker lepo pobira, do njega in še jaz zavrtim. Vendar se mi zdi, da samo zanaša nad Pokljuko, brez neke bistvene pridobitve višine, zato se usmerim proti Bohinjski Bistrici in potem vzdolž glavne ceste potegnem do Nomnja.

Zoranov let

Igor še nekaj časa jadra in na koncu pristane pri Kramarju.

Igorjev let

Igorjev komentar leta: Plani so bili pravi. Izvedba tudi. Do tenutka, ko se ti v steber 7+ tik pod bazo, naravnost vate s strani zapelje je… jedriličar, za katerega sem prepričan, da me ni videl, saj odvije skoraj zadnji trenutek, pa še to le na 20m pred mano in potem še zavrti skoraj v bazi z mano. Jasno, da sem se zapeljal ven čist trd. Potem pa brez pravega cilja in, ko še enkrat uspešno poberem pred Vogarjem sem kar brez motivacije in primerno nezbran. Bolj varno je bilo pristati.

Še vizualizacija letov

vizualizacija letov

Kar nekaj časa čakam, da z Djokotom rešita avto izpod Vogla in potem me Igor pobere v Nomnju in via Gozd (prevzem postaj in malo smalltalka z množico letalcev na pristanku) proti LJU.

Super dan, super letenje, super razgledi (čeprav sva mogoče upala na malo več… mogoče bi morala z Vogla odpeljati nad J Bohinjce…) 🙂 .