Padalska jata

Danes je kr neki. Megle nizke na Primorskom, Z piha močno v višavah in ponekod tudi v nižavah. Projekti in stari dolgovi. Zanimanja za sodelovanje ni.

Ko neham tavati po startih na računalniku, se odpeljem proti Petkovcu do cerkvice Sv.Hieronim. Bilo bi super (čeprav močno), če ne bi pihalo popolnoma z desne (delno že od zadaj).

Takrat pokliče Slak in podraži s Krvavcem. Vendar si premisli (SZ na Križki in mrč čez Gorenjsko…). Zdi se mi, da bi bila mogoče Strmca in se odpeljem na start, ki je tik pod meglo z ledenimi sunki do 10. Samo še nazaj v avto sedem in dol.

Pokliče Erzo, da gre na Ženček … in se dobiva spodaj. Simeon ima šolo in še midva se vrineva vmes. Veter pojenjuje.

Erzo v prvo malo zavjuga, potem pa se lahko samo še odpeljeva čez travnik, kolikor je mogoče daleč…

Zoranov let

Erzov let

V zraku sva pa le bila…

Danes spet inverzija, sonček, veter pa JZ. Ena varinata je Krvavec (visoko nad inverzijo) in mogoče proti Kalškemu ali še naprej (je “obljubljal” Simeon), druga bolj sigurna: Kovk. Erzo in Faaca se odločita za Vipavsko.

Urška in jaz se priključiva ob 12h Faacu v transporterju pri njem doma, Erzo in Slak na Vrhniki. Še Mega na Uncu in do Anje.

Tam je precej mrčasto in Kovk je še v inverziji. Zato pade ideja nad njo – na Čaven in že izvržemo motorinček in cika-caka gor.

Na startu piha primerno močno, mogoče pa občasno že bolj z desne (Z). Spodaj megleno morje (ki pa je v resnici prosojno, čeprav je videti drugače).

Postavimo na J pobočje

in v luft: Erzo, jaz, Slak, Faaca, Urška in čez nekaj časa še Mega. Takoj na desno nad platojem, kjer še kar vzdržujem višino. Tik pred mano je Erzo, ki v nekem trenutku obrne nazaj, jaz pa še kar rinem naprej in vedno bolj curim. Pod Kucljem sem že v inverziji in gre dol že z 1,2. Obrnem in poševno ven v upanju, da pridem čez pobočje do Lokavca. Nad zadnjimi grički res malo bolj drži (pa še z vetrom grem), tako da brez problema pridem do velikih travnikov med Lokavcem in Ajdovščino.

Zoranov let

Urška pristane ob meni malo za mano.

Urškin let

Vanja se odpelje na avtobusno v Ajdovščino

Faacov let

in počaka na avtobus do Anje in motorinčka. Slak potegne po dolini čez Ajdovščino v smeri Anje. Erzo pristane na šolskem terenu (ki ga letos še nima 🙂 ).

Erzov let

Mega kot zadnji tudi pristane pri naju. Vanja na motorinčku pripelje Slaka, ga odloži in nadaljuje turnejo naprej na Čaven. Urška še malo poslika. Erzo pripešači do nas. In nato še kar nekaj časa modrujemo (in raziskujemo afero Poje), preden pride Faaca s transporterjem.

Potem pa že začne mrak padati na zemljo…

Zjutraj se najprej skoordiniramo z Matejo in Lukom (veter čuden in čez dan spreminjajoč od SV-V-JV) za kam blizu (Slivnica, Grmada). Razpošljem zborni SMS.

Ob 12h se dobimo na Vrhniki: Mateja, Luka, jaz, Uki in Slak. Na Uncu še Mega in pod Grmado (Slivnica že obrnila z J na SV). Hkrati z nami pride še (nenapovedano) Emil. Zaradi občasnih močnih sunkov po tleh (pa še s S) smo vsi skeptični, ali ima sploh smisel iti gor.

Pa prihaja iz Postojne Jean, ki zapelje kar od zadaj gor … in pove, da na startu sicer ni preveč močno, je pa z leve… Vmes je ves čas na vezi Manca, ki nas spodbudi za Nanos. Vsi smo bolj skeptični, vendar tu nimamo kaj dosti iskati, zato se odločimo za njen predlog. Na Uncu se nam pridruži.

V Razdrtem se jata še poveča: Emil pride še z Redstarom in pobereta Jeana, k nam prisede Faaca, ki je tudi pridivjal iz LJU. Cika-caka na vrh Nanosa, kjer prvi že postavljajo. Veter je idealen. Postavimo še ostali. Le Mateja in Luka se obirata.

Odletijo: Slak, Redstar, Emil, Jean, Faaca, Mega, Manca, jaz (Uki budno bdi nad mojimi štrikci), Uki in potem še Mateja. Prvi že tonejo in jasno je, da je vetra premalo (pričakovali pa preveč). Luka se odloči za ne (bo raje avto peljal dol…).

Vsi zapeljemo daleč v levo, bolj ali manj do kota, potem pa večina v širokem loku proti pristanku v Razdrtem. Sam obrnem in ob pobočju nazaj pod start in okoli roba in na sredino doline. V tem delu je malo razrukano (slap se zliva čez v Vipavsko), pa se hitro umiri in po maslu drsim proti Podnanosu. Ker sem bistveno nižji, kot zadnjič, pristanem malo pred Podnanosom, tik pod odcepom na Nanos.

Zoranov let

Vsi ostali so že na tleh.

Emilov let

Jeanov let

Jeanov filmček leta

Faacov let

Ukijev let

Ko pospravim, na odcepu počakam, da pride Luka dol in me pobere. Vsi se zberemo v Razdrtem na zaključno druženje…

Luka (Kremžar) si je danes vzel čas za obetano večurno letenje (na Kovku, saj je v višavah hribov po SLO kar močan JZ).

In v zgodnjih dopoldanskih urah sva že na poti na J, kamor hiti že večina slovenske padalske srenje  (vsi ostali zainteresirani: Mega, Erzo, Manca, Slak, Mateja, Štus, Faaca… gredo nekaj kasneje in bodo seveda zamudili 🙂 ).

Ker greva od zadaj, sva hitro na Kovku in imava še nekaj časa za vsaj en moj dolg: Kovk-vrh, ki sem ga zamudil, ko se je rojeval.

Z LCjem od zadaj po kolovozu in kar skozi gozd tik pod vrh Kovka. Luka mi pomaga odnesti robo na vrh (3,33 minute) in ker piha idealno gor, takoj postaviva. Na startu Kovk se že nabirajo padalci, v luftu pa še nobenega ni videti.

Potegnem in po treh položnih korakih me liftne v zrak. Lepo me dviguje, tako da se bogato nad bukovjem odpeljem pristati na travnik za startom.

Zoranov let

Luka je z LCjem ob meni, še predno zložim.