Padalska jata

Erzo organizira jato za 10.30. Mateja & Luka in jaz se organiziramo za ob 12h. Delux družinsko v našem času.

Ko vozimo proti Slivnici, se prva grupa senči na Slivnici pod lipo in še čaka na več vetra. Tudi Mirko je bil že gori in tudi žee doli…

Mirkov let

Pri pumpi hočemo pobrati Emila, ker ga že vidimo tik nad tlemi, potem zgine…

Ko pridemo na start, ravno startuje Boris v konkretnem JZ z desne, Erzo, Mega in Domen že izginejo z obzorja. Emil se je rešil s podna in drgne na Z pobočju.

Postavimo spodaj pri luknji v neuničljive rože. Špela nam pomaga iztikati zapletene štrikce. Potegne Luka, ki ga odpelje čez mojo glavo nad luknjo, skoraj obstane na mestu, potem spelje. Ko postavljam zidek, se mi neuničljive rože vztrajno zapletajo… Piha močno, vendar potegnem; v prvo mi roža zategne eno komando in padalo pade na tla. V drugo se lepo dvigne – nič se ne zatakne (hvala Špela 🙂 ) in stopim v zrak. Mateja potegne malo za mano. V prvo sesuje padalo, da ne bi sedla v luknjo, v drugo (po dolgotrajnem čiščenju s Špelo) spelje.

Najprej drajsam desno ob koči, malo sem in tja, počasi naberem više. Luka gre vzdolž grebena in zgublja. Boris javi, da je scuril pri pumpi.

Deluxov let

Emil nič ne javi, da je scuril pri pumpi.

Emilov let

Enkrat Luka sicer nabere do 1300, pa spet zgubi in na koncu ob povratku proti startu samo še tone, tako da se odpelje tudi on na na pristanek.

Jaz pa vztrajam nad vrhom, počasi nabiram v butanju in med 1200 in 1500 je res nesimpatično. Potem pa prebijem inverzijo in se vse umiri in samo še vrtim in vrtim in sem na 2200 (baze nobene daleč naokoli). Potem se zapeljem proti Novi vasi, tam dobim še eno rahlo dviganje, da obdržim višino in naprej. Pri Runarskem mi še malo piskne, potem pa samo še dol. Ciljam na Sodražico in upam na griče naokoli, pa me samo splakne čez Planine proti Žimaricam in tu pridem v pralni stroj, čeprav sem upal na dviganje ob pobočju Smrekovca. Kar nekaj časa se grem jo-jo in se moram pošteno pomatrati, da na koncu sedem na travnik pri Žimaricah.

Zoranov let

vizualizacija leta

Mateja vozi v smeri za menoj (in po radiu ji dajemo navodila, kje so Bloke, Ribnica, ipd. 🙂 ). Luka javi, da sta šla Emil in Delux še enkrat gor, njega pa pustila na cedilu (no na travniku), čeprav je hotel samo rešiti avto.

Kastner, ki je tudi že pristal,

Domnov let

prosi za pomoč pri reševanju avta s Slivnice, Erzo in Mega pristaneta tudi tam nekje pri Velikih Laščah.

Erzov let

Mateja se pelje v višavah čez mene…

Z Domnovim avtom pride Luka po mene, midva naprej skozi Sodražico do Mateje, ki pristane ob tabli Ribnica.

Emil in Delux pristaneta tudi v drugo,

Emilov drugi

Deluxov popravc

mi pa nazaj skozi Grahovo na Slivnico od koder odpeljemo vse tri avte (Megov, Domnov in Lukov) do Vrhnike. Potem pa Megovega še zapeljemo k Đurotu na Rudnik, do kamor je prišla udarna trojka iz Velikih Lašč z javnim prevozom in na koncu z Đurovo podporo…

Še malo nakladanja in na končno sladoledno druženje v Podpeči (najprej ogled lokalnih lepotic na javnem kopališču Jezero 🙂 ).

Emil pa še na Racno…

Emilov tretji

Že včeraj smo navijali za Lisco danes in zjutraj je treba samo določiti uro odhoda. Najprej postavimo enajsto, potem pa zaradi ugodnosti Špeline zemeljske podpore prestavimo na dvanajsto, ko se zakonca Delux lahko priključita misiji. Mega ne more, zato pa lahko Mirko.

Pri Rutarju vsi prestopijo k meni v LCja (a je kdo mogoče mislil, da bo drugače ? 🙂 ) in odbrnimo preko Trebnjega in Sevnice na Lisco.

Na startu piha prav, vendar v sunkih bolj ali manj. Domačinov ni več nikjer, dobimo pa info, da so več ali manj scurili (Franček – to se kasneje izkaže kot netočno ob odletenih 70 km…). Odletim prvi, za mano Boris, Erzo in Mirko.

V začetku se selimo levo desno in borimo za boljše dviganje, potem se prvi konkretno dvigne Erzo, nekaj za njim še Boris in potem tudi midva z Mirkom najdeva bolj konkretno dviganje nad Lisco. Ko naberem do 1800 (več ne zmorem), se odpeljem nazaj v smeri Laškega, kamor že tone Erzo. Delux gre bolj proti S-SV.

Nekje nad Vrhom nad Laškim Erzo začne počasi vrteti in spet pridobiva višino. Tudi sam dobim tam nekje dviganje, ko pa ga zgubim, ne najdem v tej okolici nič več in se zapeljem v dolino (kljub Erzovemu spodbujanju naj vztrajam, saj se že vidim nekje na travnikih na slemenu…). Od zadaj pride tudi Mirko, ki začne pobirati skupaj z Erzom. Sam dobim naslednje lepo dviganje tik pred Laškim (nad Lahomškom) in dobim lepih 300m, ki me odpeljejo nad Humom proti Maliču. Upam da ga bom priklopil, pa mi uspe nabrati le pod start do cca 700m. Že hočem pristati v Rečico, pa le dobim novo dviganje nad V slemenom Maliča. Spet scurim in še enkrat dobim močno dviganje v turbulentnem kotlu nad pristankom pri kopališču. Naberem do 800 (skoraj višina starta na Maliču), više mi pa ne gre. Poskušam še 2x levo desno, pa nič više ne pridem. S to višino si ne upam nazaj v griče nad dolino Savinje, zato se predam in scurim v Laškem.

Zoranov let

Ko pospravljam, slišim, da sta Erzo in Mirko že čez Celje do avtoceste, kjer Mirko pristane.

Erzov let

Ko me Špela naloži, greva skozi Celje po Mirka in potem v Slovenske Konjice po Borisa.

Borisov let

Malo moramo še počakati, da pristane Erzo pod Pohorjem v Mariboru !

Erzov let

Še njega gremo pobrati in potem (vsi veseli 🙂 ) nazaj v LJU…

Zjutraj še ostanki nočnih neviht in ohlajanja. Ko se začne pucati, je JZ SLO vijoličasta od burje, SV SLO pa postaja sprejemljiva. Ko se z Erzom koordinirava, predlagam Lisco ali Malič (kjer je že ves dopoldan lep J). Šele tik pred zdajci se odločimo za Malič.

V LJU prisedem Erzu v avtobus kjer so še Mega, Boris in Špela in gasa proti Celju. Po kratkem civilnem obvozu gor na start. Tu že čakata Franček Unuk in Sašo Golob. Vetra skoraj nič.

V luft: Golob, Erzo, Mega, jaz, Boris in Franček. Najprej vrtimo desno proti Šmohorju in se borimo za metre, potem Franček pokaže nekaj boljšega levo pred anteno in končno naberemo do skoraj 1300. Malo še cincamo ali se odpeljati nazaj proti Celju ali ne, potem potegne Mega in takoj za njim še jaz. Erzo in Boris še enkrat stisneta in nabereta do pravih 1300 in za nama. Do ravnice gre samo dol, potem nad Savinjo pred letališčem Mega dobi neko raztrgano dviganje. Pridružim se, z matranjem naberem dobrih 100m, potem se mi ustavi. Boris in Erzo sta že zraven. Franček spodaj prenizek in curi. Mega pobira po m, Erzo tudi. Prvi odstopi Boris (gužva, pa to…) in se odpelje proti Arji vasi, jaz kmalu za njim. Pristanem zraven obrata mlekarne tik pred AC.

Zoranov let

Boris kakšnih 500 m naprej.

Borisov let

Ko pospravljam, se v višavah pripelje mimo Mega, ki nadaljuje proti SZ. Ko pride Špela do mene, je tudi Erzo že na tleh.

Erzov let

Ko smo vsi v avtu, še na “dolgo pot” v Velenje, kjer je pristal Mega tik ob jezeru. Super je bilo 🙂 .

Ker imam civilne obveznosti do 15h, mi glavnina jate uide na Slivnico.

In večina ima danes naciljano Ribnco.

Eni malo gori in dlje

Erzov let

drugi tam nekje

Borisov let

Pojetov let

tretji se predajo malo prej…

Miretov let

In ko sem po 15h frej, začnem zbirati info s terena: Mega ni šel nikamor (!?) in še kakšno uro ne more, potem mogoče Strmca. Erzo ravno pristaja … daleč od Slivnice 🙂 . Manca je na Gozdu s Slakom, prihajata pa tja tudi Edo in Jugo, ki ju poskušam prestreči.

Počakata me na pristanku in gasa gor. Medtem Slak že odleti neznano kam, Manca pa znano kam (ko postavljamo, je še nad Kriško, potem proti Storžiču in bogve kam – pri Nevidnih nikoli ne veš, kam so se namenili in kje so bili 🙂 … razen če jih slučajno srečaš v zraku 🙂 ).

Potegnem prvi od naše trojke in kar pred startom začnem nabirati. Hitro imam zadosti višine, da se odpeljem na Z greben Kriške in tam z lahkoto poberem nad kočo in potem 2 uri same uživancije: mimo Storžiča do Zaplate in nazaj na Kriško; proti Dobrči gre preveč dol, zato nazaj in še enkrat do Zaplate; na poti nazaj se ustavim na Storžiču in vrtim nad vrhom tik ob pobočju, kjer se pase čredica ovac; vrtiva skupaj z Meri; še enkrat na Kriško visoko nad kočo (1800), do Križ, kjer je močan JZ (samo še 12 naprej), pa visoko zunaj nad dolino mimo Tovstega in nazaj do Križ in prav na silo moram zbijati pred Gozdom, da pristanem v Seničnem še za dne…

Zoranov let

Pospravljava skupaj z Jugom,

Jugov let

medtem ko Edo toplanda

Edov let

in reši problem avta kar sam. Vesel kot radio (no, mislim , da kar vsi…) 🙂 .