Padalska jata

Ker je okoli Krvavca nekaj manj vetra, gremo pod Ambrota, da bi še drugi leteli.

Na pristanku rahlo kaplja, vetra nula. Malo modrujemo, potem pa se le odločimo za gor.

Manca nas pripelje do hotela, kjer je še skoraj zima (snega sicer skoraj ne več, mraza pa veliko…). Še malo modrujemo, potem pa postavimo Nuptseja (ki že dolgo ni bil prezračen 🙂 ). Piha lepo gor, vendar šibko in veter že prinaša meglice. Baza se vidno niža in je že na višini hotela. Mega je sicer tudi prinesel padalo iz avta, vendar ga ne mika v ta mraz in turobno ozračje… Kot tudi ne Manco in Slaka.

Potegnem in kar malo polaufam, da sem v luftu. Tik pod bazo se peljem naravnost ven. Mimo Ambroža, do Grajca in tu malo zavjugam sem in tja in na pristanek.

Zoranov let

Pospravim in pod Jenkovo na zaključno druženje…

Erzo in Nevidni (za katerega ne vemo kaj je odletel), pa sta očitno dobro izbrala 🙂 🙂 .

Erzov let

Erzov komentar leta: Ne spuščaj nobenega aprilskega dne, naj zgleda še tako slabo: Letenje po totalni oblačnosti, brez sonca. Ko po 4h urah malo posveti sonce in se začnejo delat bazice, tedaj scurim.

Že včeraj Ščuka organizira Smuk za danes (Nevidni, Erzo, Mega, jaz in Uki kot zemeljska podpora na LCju).

Danes se jata kar sproti širi: Manca, pa Gorazd in Delux. Pred Rutarjem pa že čaka Koc Pojeta in malo kasneje pride še Slak. Podrobnosti glede logistike ne bomo več omenjali…

Na start pridemo vsi hkrati in začnemo takoj postavljati. Boris prvi v luft, pa Erzo,  Mega in Koc, ki ekspresno naberejo v višave. Potem sem že jaz. Pa Ščuka, Poje, Slak in Manca.

Po nekaj matranja najdem lepo dviganje do skoraj 1000, ki ga takoj izkoristi Nevidni in nabira naprej, medtem ko jaz padem ven in začnem zgubljati. Slak gre ves nizek ob robu proti SV in mi izgine, saj se začnem boriti za preživetje. Vse je pokrito s temnimi in nizkimi bazami. Tudi Manca je vsa nizka (seznanjanje z novo Delto 🙂 ). Po slabe pol ure scurim zraven cerkvice pri pokopališču,

Zoranov let

Manca pa malo naprej ob glavno cesto.

Uki je hitro pri meni, tako da stlačim robo reinfuzo v LCja, po Manco (naredi enako) in gasa gor.

Hitro postaviva v drugo. Malo počakava, da se mešanje sem in tja malo stabilizira in začne lepše pihati gor. Sedaj je nekaj več sonca. Odletim prvi.

Spet lepo naberem, zgubim dviganje in potem samo še borba za preživetje. Manca v zraku nekaj za mano, vendar ji gre še slabše kot meni in curi. Po slabe pol ure tudi sam scurim zraven cerkvice pri pokopališču kot prej.

Zoranov let

Pospravim (imam dovolj za danes), ko pride Uki z Manco (ki ji tudi ni več za spoznavanje z Delto 🙂 ). Gor v reševanje avtov.

Na startu se pripravlja za start Jože Iskra (med tem je prišel sam), malo pred njim pa je potegnil še en domačin. Razmišljamo, kako in kaj z logistiko, Uki pa naju spodbuja, naj odletiva, sploh, ko Iskra začne kar lepo nabirati.

Potem javi Poje, da prihaja nazaj na Smuk. Grem ga iskat proti glavni cesti. Najprej pove, da je prišel reševati Slakov avto, pa se vmes hitro spreobrne v željo za popravnim letenjem (prvi let je potegnil do Dvora 🙂 ).

Pojetov let

Ko prideva na start, Poje takoj postavi, midva z Manco pa še cincava. Je lepo sončno, vendar pa ni praktično nobenih baz. V resnici se mi/nama ne da preveč (sva oba kar razočarana nad dosedanjimi rezultati), ampak sedaj prav lepo piha in tam zunaj nekdo kar lebdi v višavah. Ko Poje navije in pobere, sva prepričana in začneva tudi midva postavljati.

Potegnem in hitro začnem tudi sam nabirati. Do 1500, potem pa se mi ustavi in samo iščem sem in tja in zunaj in po grebenu v desno. Manci pa sprva ne gre, potem pa najde dviganje bolj zunaj pod eno od redkih bazic. Vmes je prišel na start še Mega (Uki ga je šel iskati dol do glavne ceste, kamor je prištopal od Žužemberka, kjer je pristal), ki tudi pomaga z nasveti po postaji. Grem pod Manco. Sama ekspresno navije skoraj do baze in se zapelje nazaj. Jaz pa popravim le do nekaj čez 1500 in potem se tudi sam odpeljem nazaj. Čeprav je Manca vsaj 200m višja (?), se obrne na desno nazaj proti robu proti V (“brez baz ne grem tja nazaj…” ), sam pa nadaljujem v smeri Dolenjskih. Z vetrom tudi čez 50, vmes  2 zelo zanešena majhna dviganja. Vendar pririnem čez Dolenjske in potem v smeri Pogorelca, pod katerim pristanem malo pred Krko v Podhosti.

Zoranov let

Ko pospravljam, je Uki že pri meni. Mega je šel po Manco in z njo gor reševat avto Jožeta Iskre, ki je prišel do Dvora.

let Iskre

Naša prva udarna ekipa pa je pripeljala čez Krim do Vrhnike !!!

Kocev let

Deluxov let

Erzov let

Slak se je (seveda) rešil in … je pristal pri babici pred LJU.

Ko se z Ukijem peljeva proti LJU, je Poje še v zraku in v popravcu pride skoraj do vasi Krka (malo pred svojim avtom).

Pojetov popravc

V Rutarju z Ukijem počakava, da zaključiva preostanek logistike (Iskra, Manca, Mega, Slak)…

Danes napoved slaba. Dopoldan povsod dež. Potem pa se začne vreme malo rihtati. Tudi napovedanega močnega JZ ni. Se zmeniva z Megom za Strmco okoli 14h.

Erza pobiram na Vrhniki, pa se ne javlja. Pod Strmco se tako dobiva sama z Megom in gor.

Na startu piha idealno in sonček. Ko postavljava, veter kar občasno usahne (pa tudi prbije). Smer je bolj J.

Potegnem Rooka in v luft. Tonem. Prime mi šele na V vogalu in naberem do vrha Petriča. Mega nabere malo nad start, potem pa samo še curi. Na Petriču pa meni tudi zmanjka dviganja. Tudi V rob ne prime več. Po 15min scurim zraven Mega v popolno brezveterje na tleh.

Zoranov let

Ko pospraviva, pridivjata Erzo in Mirko. Ponovno na start, nad katerim je sedaj črn pokrov. Nekaj minut kasneje pihne močno od zadaj (S), potem pa začne deževati. Še malo modrujemo ob pomoči elektronike, kam bi šli (vmes pokliče še Slak, da je pod Ambrotom “idealno”), pa ni nikjer nič prepričljivega… Zato razlaz.

V LJU šajba… Erzo pa se ni mogel upreti skušnjavi na poti domov…

Erzova tolažba