Padalska jata

Še malo pred uro sem na Šodru. Zaradi svoje logistike (piknik v Podpeči zvečer) podaljšam z LCjem v Borovnico. Pri pumpi se zberemo. Predvsem Erzo navija za Zabočevo in potegnemo do pristanka.

Štus nas naloži (Erzo, Uki, Poje in jaz) in do starta. Trava na startu mi ga naredi še malo manj simpatičnega (ne vidim ob katere kamne se bom spotikal 🙂 ). Erzo sicer predlaga čiščenje, dokler ne bo idealno za start, pa ni preveč odziva. Občasno pihne s strani, celo dol, gor še najbolj poredko. Modrujemo in čakamo.

Ukiju postane počasi dovolj in postavi. In res nekajkrat lepo in močno pihne gor, kar izkoristi za odlet. Takoj začne nabirati v močnem dviganju (do 2000 !): Erzo potegne malo za njim in tudi takoj nabire.

Na startu pa spet zatišje (in od zadaj in od strani…). Ko končno le malo pihne gor, potegnem, pa me padalo prehiti, se spotaknem (kot sem v sebi pričakoval 🙁 ) in se zvalim. Štus in Poje mi pomagata ponovno postaviti (hvala Luku, ki je lepo razpletel štrikce in jih natančno preveril 🙂 ). Poje medtem odleti in poskuša nabrati pred startom, pa ga kar premetava.

Potegnem še enkrat in speljem. Nekajkrat sicer začutim sunek navzgor, vendar ne morem ujeti dviganja in kar hitro scurim do pristanka.

Zoranov let

Jože se bori ob Pobočju, ne pride nad greben in scuri na koncu Prušnice.

Pojetov let

Štus čaka na startu na primeren trenutek in potem odleti in samo nabira, nabira…

Štusov filmček

Erzo “scuri” pri Uncu 🙂 ,

Erzov let

Uki še kar v luftu naprej nad Cerknico in čez Javornike proti J. Štus za njim.

Ko smo mi že v naslednji zgodbi, Uki pristane v Ilirski !!,

Ukijev let

Štus pa dobre pol ure za njim pri Podgradu !!! 🙂

filmček zaključka

Štusov let

Poje navija, da bi šla še na Zavrh. Najprej nameravam samo njega odpeljati gor, ko sva gor, pa je jasno, da greva skupaj na start. Tudi Erzo z Unca prihaja z Mirkom za nama.

Na startu piha skoraj malo premalo. Ravno postaviva, ko prideta Erzo in Mirko in se pridružita. Poje odleti in nekaj nabere pri Trebelniku in nadaljuje proti Bistri (namerava na Vrhniko).

Potegnem tudi sam in na Trebelnik. Kljub malo vetra drži in nabiram meter po meter. Mirko se odpelje naprej, še nekaj časa bori in počasi potone k Škorpijonu. Z Erzom pa tu skupaj vrtiva do onemoglosti in počasi nabereva čez 1200 (Erzo čez 1300). Ko nimam več nobenega dviganja, se zapeljem čez dolino proti Planini, kjer sprva drži, potem pa potonem in še 15 min vrtim nad Škorpijonom, kjer pristanem po eni uri letenja…

Zoranov let

Poje pristane pri pumpi in požene logistiko.

Pojetov let

Erzo potegne do doma.

Erzov let

Dopoldan po vsej SLO večinoma dežuje, V-SV-JV.

Okoli poldneva se na morju zjasni in sonce hitro suši obalne ceste (kažejo kamere). Potem nekaj po 14h ne zdržim več in zdražim Erza: Socerb, JZ, 3 novnovi starti 🙂 ! Mega ne more, Uki je takoj za, Slaku ni…

15.00 Železniška in dol. Zdrvimo mimo SV potenciala Vetrnica na Socerb (tam bodo 3-je novnovi !) …

Na startu 1. že kaplja ob temnih oblakih z morja. Si ne upamo.

Na startu 2. rahlo dežuje.

Na startu 3. močno dežuje.

Na originalnem startu Socerb plohica poneha in za 15 min posije sonček. Erzo zadrema, z Ukijem pa ogledujeva naslednjo pošiljko oblakov, ki prihaja (čeprav je veter tu idealen 🙁 ).

Nazaj proti AC … kjer odvijem na (mogoče) tolažilni Osp (kjer ni vse tako grozeče). Erzo se javi za šoferja (letos ga že ima) in z Ukijem se hitro pripraviva (ob Erzovi pomoči).

Ko hočeva potegniti, pihne od zadaj burjica… In kmalu je to burja … in potem pospraviva…

Še ogled potenciala Vetrnica, kjer nabija burja na polno.

Torej drugi vodeni ogled Socerbskih startov…

Glede na močan JZ in potencialne nevihte kjerkoli, se zdi, da danes ne bo nič. Pa Manca predlaga Vremščico (ali Kovk) in nas je 5 norcev takoj za.

Na Železniški se ob 15h Erzo, Manca in jaz  stlačimo k Slaku (jaz danes zaradi varnosti nepreklicno tudi z lahkim kompletom 🙂 ) in po Mega na Unc.

Na Vremščici piha (pre)močno (5-8/10,6 nameri Erzo), tako da nekaj časa postopamo po spodnjem štartu in delno poservisiramo Slakov avto. Potem (spet na Mančino pobudo) odpešačimo po ovčji sir in tako ubijemo naslednjo uro.

Ko pridemo nazaj, nabija enako, zato še malo pomodrujemo. Potem pa (spet Manca da s svojim zgledom pobudo) postavimo. V res močnem (namerimo 6-8/11,4, potem se prepričujemo, “da je upadlo”) odletimo: Slak, Manca, Mega, jaz in na kocu še Erzo (ki je pred odletom še poskušal rešiti logistiko…).

Sam najprej kar lebdim na mestu, nato me le spusti naprej in začne liftati  in potem se (ko si v zraku ogledujemo prihajajočo temino in sivino z Z, ki obeta tež) odpeljemo na letališče.

Zoranov let

Erzo na nekaj za nami pristane pod zgornjim startom,

Erzov let

reši avto in pride po nas.

Še pijača pri Portusu in vsi veseli, saj smo dobili več, kot smo pričakovali (tudi ovčji sir 🙂 ).