Padalska jata

Ob 8h zjutraj pošlje Erzo SMS predlog za Buzet-Zavoj. Samo na hitro pogledam napoved: močna burja na Primorskem, ki bo čez dan v Istri obrnila na JZ) …

Ob 10.45 Vrhnika. Megu prezgodaj. V enoprostorca in gasa do Pivke, kjer nama Ukijev fotr preda Ukija. Počakamo še Gorazda, malo Erzovega provociranja, kdo bo peljal in z enoprostorcem do Črnega kala, kjer se priključi še Nevidni.

Mimo pristanka gor na Zavoj, kjer je že Rabič (tandem) in po dva Avstrijca in Nemca – nobene gužve 🙂 . Čeprav na Kovku 12/17 SV, tu piha lepo gor po startu z JZ. Javim Megu situacijo, pa se bo drugi del jate (Manca, Mega, Delux s Špelo) najbrž vseeno odločil za Čaven. Odletita 2 Avsrijca, potem postavimo mi. V zrak Uki, Erzo, Ščuka, jaz in Gorazd (pa tandem Rabič in …).

V začetku motovilim, da ostali že lepo poberejo, potem le nacentriram krasen steber in naberem do 1500. Vidim, da Ščuka, Erzo in Gorazd porinejo v smeri Slavnika čez planoto Žbevnica-Kavčič-Lipnik. Potegnem še jaz za njimi (Uki in Rabič še vrtijo nad startom) in začnem zmerno zgubljati. Vidim, da je Ščuka na robu planote že kritično nizko, pa najde dviganje; druga dva se mu pridružita s precej večjo višino. Grem v njihovo smer in malo prej najdem dviganje s 1200 -> 1700. Uki prihaja za mano in me dohiti nekaj pod mano. Naokoli se mi zdijo baze kar grdo temne. Sedaj vrtiva naslednje dviganje blizu skupaj, na sredi nad dolino med Jelovico in Podgorjem (Krematorij ?).

Odločim se, da bom vztrajal do pod bazo, potem za njimi. Uki mi izgine in sumim, da je že zgoraj v bazi. Gor gre med 1 in 2, ampak naenkrat sem skoraj brez prehoda v smetani. Ratujem nervozen, saj nimam pojma kam sem obrnjen in kje je Uki… Pa pride mirni Ukijev glas po postaji, naj samo vozim naravnost na S  (prvi del s tem rešim 🙂 , še vedno pa ne vem ali je blizu). Piskanje se malo zviša (dviganje 3) in čeprav to sploh ni močno, se v tej smetani spomnim vseh zgodb o zauganju in potegnem ušesa, pa ni spremembe. Še malo dodatnega šejkanja, višino mi kaže skoraj 1900, končno neha piskati. Uki sprašuje po postaji, kje sem in naj se javim, če je vse OK – ne morem odgovoriti, ker držim ušesa ! Končno se pokažejo tla skozi luknjo – in po 5 min pripeljem iz oblaka skoraj 180 stopinj v drugo smer, kot sem pričakoval 🙁 . Spustim ušesa, obrnem proti Slavniku in se javim. Uki pove, da je že na Slavniku z ostalimi in že dolgo iz oblaka. Vidim jih, kako vrtijo nad anteno, samo Gorazd je skoraj na tleh…

Najprej mi gre še malo dol in sem na 1600 (300m niže, kot max v oblaku). Spet sem pod temno bazo in mi močno piskne – jaz pa kar avtomatsko spet potegnem ušesa 🙂 . Uki se mi reži po postaji in pravi naj vendar spustim ušesa (vse ima pod kontrolo 🙂 )… in ga poslušam. S 1400 sem pri anteni (oni že daleč naprej po grebenu). Naberem slabih 150m, začnem zgubljati dviganje in se odpeljem za njimi (namesto, da bi vztrajal). Zdaj gre samo še dol. Na 800 sem skoraj pred koncem grebena (kjer so oni že nabrali v višave in se peljejo naprej). Vrtim neko nulo in vztrajam (ob Ukijevih spodbudah), vendar mi gre generalno dol in ko sem že skoraj na drevesih, odvijem še malo naprej ob grebenu in pristanem ob stari glavni cesti malo pred Klancem pri Kozini, vesel kot radio 🙂 🙂 .

Zoranov let

Pospravim, na cesto in štop do pumpe Kozina (po 40 min) in v naslednji etapi (20 min) do Gorazdovega avta v Divači. Javim po postaji, da sem pri avtu in zvem, da so peljali mimo Trsta in da je Uki že pristal na Fernetičih.

Ukijev let

Kmalu sem pri njem in skupaj nazaj na Buzet, reševati Erzov avto. Ščuka je odpeljal do Lijaka, Gorazd in Erzo nazaj do Divače, Erzo pa od Divače še do Ribnice pred Ilirsko.

Erzov let

Komentarji (2)

• 1.Ivica Udovičić : To majstore! [25.08.2014 21:08]
• 2.Robert Hiršel : Lepo,zanimaiva špura… [25.08.2014 21:14]

 

 

Ekipa Čaven pa odletela uspešno le tam.

 

Borisov Čaven

Od Postojnske ravnine gor je že dopoldan vsa SLO prekrita z gostimi oblaki. V Vipavski pa sonček. Na Kovku sicer močna burja (11/17 SV), vendar pa mi napoved vetra in lepe bazice sugerirajo Čaven (niže SV, ki z višino obrača preko J na JZ)… Samo Božič pogleda skozi okno in pravi, da se mu zdi, da bo…

Erzo je, po vrnitvi s pohodov po krškem kršu, do vratu v delu in ne ve, kdaj bo kaj in kaj bo potem. Mega tudi ful v delu. Pokliče pa Edo, ki bi z veseljem nekam šel. Čaven mu je OK (tudi še potem, ko že jaz nisem več prepričan, saj se tudi doli začne kuhati in je pred Ilirsko že ploha).

Na Viču Edo v LCja, pri Vrhniki še enkrat podraživa Erza (ki noče ob 14.30 še nič slišati…), mimo Unca (ker je tudi Mega še v temačnih gozdovih), v nadaljevanju pove Ščuka, da je doli ob morju vse skuhano in nima smisla hoditi v njihove konce (= ima ogromno dela…). Na koncu sva sama in se dogovoriva s Samom, da naju odpelje na Čaven. Naroči naju k Anji (?), tu pa se izkaže, da je mislil, da se pogovarjamo o Kovku (?) in nama odsvetuje Čaven in naju na fin način skensla.

Malo kaplja in od Kovka do Čavna je res vse zaprto in črno, na tleh piha kar močna burja. Vseeno greva do Lokavca in ko sva tu se nad dolino že puca.

Ko sva z LCjem na vrhu, je spredaj že vse spet v sončku. Na startu piha ob prihodu idealno – JV po travniku gor, potem pa se občasno spet pokaže SV. Počasi postavljava, ko pa se oblaki spet začnejo gostiti in skrivati sonček (in pihanje od SV postaja pogostejše), pohitiva.

Potegnem, ko piha gor in sem v zraku in takoj zavijem desno. Pa me nad platojem pošteno spušča, tako da za trenutek celo pomislim, da ne bom prišel čez. Edo javi, da na startu sedaj piha močan SV in mora malo počakati… Zavijem direktno proti robu in ko sem čez, me še kar spušča. Obrnem proti Lokavcu, pa me burja popolnoma zaustavi. Niže kot sem, močnejša je. Usmerim se proti J, glede hitrosti je bolje, tonem pa še vedno in nekje nad Bratini se mi zdi, da bom moral kar pristati. Pa me le malo dvigne in potem drži, tako da pririnem čez avtocesto in pristanem na stari cesti pri izvozu Skrilje.

Zoranov let

Eda ne vidim in se mi tudi po postaji in telefonu ne javi. Potem pogledam na OLC Live tracking in vidim, da pristaja na Lijaku 🙂 .

Med letom je tudi snemal filmček

Edov filmček leta

Edov let

Ko pospravljam, se končno javi, da je vse OK, da pa je s 60 km/h skoraj praskal po skalah ob Čavnu in je bilo kar razrukano…

Zaležem na travniku in počakam, da ga prijateljica Barbi iz Gorice pobere na Lijaku, pripelje do mene in potem še gor po LCja. Že v mraku se ji zahvaliva v slaščičarni v Ajdovščini in proti LJU.