Padalska jata

Ko se prvič slišiva z Erzom, ni pravega elana, saj je povsod nek razvoj in lokalne plohe, pa tudi ideje ni, kam bi šla. Erzo se odloči za kasneje, jaz sem pa že zdražen.

Odločim se malo pogledati za projekte in grem pogledati Vrh nad Ravnikom. Že spodaj piha veter čisto z V, ko povprašam še zgoraj pri kmetu, pa mi pove, da imajo notri krave in da do jeseni ne bo nič.

Ker se proti J jasni in tablica pravi o J vetru v Postojni, grem s Kalc na Strmco. Ko pridem gor, veter piha idealno. Spravim se na start, ko opazim mobilni radar na sedelcu, hkrati pa pokliče Erzo, kako in kaj. Opozori me na Notam ob 16h okoli Strmce in naj hitro opravim.

Raztegnem coto, ko veter v sunkih precej pojača. Hitro v luft in me lifta in gunca in visim ko salama. Ker Erzo že prihaja, se spravim čimprej na tla.

Zoranov let

Ko pospravim, je Erzo že pri meni in me zapelje gor po LCja.

Z obema avtoma v Postojno, od tam pa z Erzovim na Vremščico – spodnji start. Vmes še pobereva Kraševce: Gorazda, Marka in Rajka.

Na startu piha idealno in hitro postavimo. Drug za drugim v luft.

In potem eno urico lepega jadranja in vrtenja in nabiranja. Naberem tudi do 1200. Ko imam počasi zadosti, se visoko odpeljem čez letališče proti Škocjanskim, pa pospešeno izgubljam in pristanem ob Gorazdovem avtu ob cesti.

Zoranov let

Erzo in Gorazd nekaj govorita o Nanosu, pa sta na koncu le nekaj za startom, s tem, da Gorazd pride nazaj in pristane ob meni, Erzo pa v Dolenji vasi.

Erzov let

Marko Valenčič drajsa sem in tja in nabira, ko smo že vsi ostali na tleh in se na koncu odpelje proti Divači. Rajko Sila pa odleti svoj najlepši let na Vremščici, vesel kot radio. Še filmček leta

Kot rečeno, Erzo, Mega, Ščuka, Gorazd, pa še kdo – gredo na Buzet. Od vsega se vidi le še Rabičev let po Istri, vse ostalo bo potonilo v brezno neregistrirane zgodovine 🙂 …

Erzov Buzet

Erzov komentar leta: smo spet bežali dol, tokrat pri Divači – hud razvoj oblakov.

Ko so potem pristali, kakor pač kdo kjerkoli že, je moral Mega nazaj na Buzet po svoj avto, Erzo pa izkoristil vmesni čas na Vremščici.

Erzov prvi na Vremščici

Erzov drugi

Erzov tretji

Pa med potjo v Podpeč pokličem Erza (x njegovih neodgovorjenih klicev med našim posedanjem v gostilni), ki pove, da po zaključenem Buzetu ravno startuje na Vremščici in da je super in se da nabrati in sploh… In me seveda zdraži (čeprav v prvo odklonim). Pokličem Ukija, ki pa je zelo za. Še Grimšič in ata Štusej vpijeta zadaj v telefon, da gresta ona dva tudi in smo zmenjeni.

Z Rakitne pridejo na Unc in od tam z LCjem na Zgornji start. Vmes nam Mega (prihajajoč z Buzeta) dostavi Rajka Sila, ki je pravkar scuril.

Na vrhu nas pričaka toplandajoči Erzo in nam pomaga postaviti v vetru, ki se ravno takrat začne čudno spreminjati in upadati (tudi od zadaj pihne 🙁 ). Uki potegne prvi od naše novodošle ekipe, Sila v takem ne bo, Potem Simon in jaz. Uki in Simon najdeta dviganje bolj zunaj. Ko pridem jaz tja blizu, ne najdem nič in scurim pod cesto pod piko (še čez gozd za na letališče sem prenizek … 🙁 ).

Zoranova curaža

Uki še nekaj časa vrti, potem pristane na Piko zraven ata Štusa.

Ukijev let

Erzo, po y toplandih še od prej, velikodušno opravi funkcijo šoferja in pripelje LCja dol. Na letališču še poberemo Simona

Simonov let

in gasa v center SLO.

Približno v tistem času pa Samsa celi rane (?) na Nanosu,

Andrejev let

Boris pa uživa v večernem letenju s Kovka proti Postojni…

Borisov let