Ker ima Luka danes čas, sva že okoli 12h na Vrhniki. Napoved je, da prihaja fronta z J.

Erzo pride na Železniško in menca (ima danes kar nekaj zemeljskih zadev), potem ga odrešijo 8/12 sunki na Slivnici (kamor smo načrtovali) in Gorazdova info, da je Vremščica že frej (rezervna varianta).

Sama se odpeljeva na Vremščico, kjer je res že vse zaprto in še močno piha (nameriva 7/9). Malo pokaplja (rob ene dežne celice gre mimo 🙂 ) in počakava v avtu. Luka bi šel z malim padalom, jaz bom preizkusil njegovega Mentorja 3.

Ko neha kapljati hitro postaviva. Ker je močan veter, Luka preizkusi razmere za Mentorja (na svojih tangicah ima gas, jaz pa ne). Štarta, malo podrajsa sem in tja in pristane.

Lukov let

Lukov let

Jaz se vpnem, Luka v svojega Pija in se pripraviva. Pa veter kar jača in jača (piš pred nevihto ? ), grda zavesa dežja prihaja J mimo. Čakava da bo veter malo jenjal in se umakneva gor k avtu.

Začne spet kapljati in v avto (spet en rob celice, ki grejo mimo tudi po radarski sliki 🙂 ). Malo študirava Naviterja.

Ko jenja dež, tudi veter skoraj ugasne. Postavim Mentorja in se v skoraj nič vetra odpeljem ob pobočju (lepo drži, piskne pa nič) do spodnjega starta in ven čez letališče skoraj do ceste (super glide 🙂 ).

Zoranov let

Zoranov let

Spet začne kapljati in nič vetra, tako da sva za danes tu “frej”.

Od zadaj na Strmco, kjer piha idealno, mogoče malo prešibko. Malo kaplja, zato počakava v avtu, da gre celica od Postojne čez Javornike (JZ ves dan tako goni oblake). Spet sva na robu celice 🙂 .

Ko jenja, se tudi malo polepša iz JZ smeri. Prihaja Mateja, tako da ni problema z logistiko.

Luka vzame mojega Rooka, jaz Mentorja in do klobase. Prvi potegnem jaz in zajadram. Mentor lepo drži, čeprav je veter malo prešibek. Luka samo nekajkrat zavjuga sem in tja in se odpelje na pristanek (še ni vajen kratkih komand na Rooku),

Lukov let

Lukov let

jaz pa vztrajam skoraj četrt ure, čeprav mi gre generalno tudi dol.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospraviva, pride Mateja in naju odpelje gor po avto.

Slivnica se je umirila (5/8 JZ), tako da se odločimo, da se takoj prestavimo tja. Mateja pusti svoj avto pri pumpi in z LCjem gor.

Od JZ se kar odpira in celo posije večerni sonček. Hitro postavimo (veter že bolj šibek 4/6,5) in startamo (še vedno imava z Lukom zamenjani padali): Luka, pa jaz in na koncu Mateja. V zraku je veter močnejši in lepo laminaren. In potem pol urice čudovitega jadranja v močnem večernem vetru. Ko začne veter jenjavati, pristanemo pri pumpi.

Zoranov let

Zoranov let

Lukov let

Lukov let

Super lepo in Mentor ima krasen glide in sploh 🙂 .

Napovedan močan JZ čez SLO. Erzo je še tako vesel od včeraj, da mu danes kar ni treba. No, mogoče kasneje, popoldan. Luka ima dopust, pa tudi raje pol dneva porabi za zemeljske zadeve.

Mega že prepričam za predhodni projektič pred popoldanskim letenjem, pa me že po mojem odhodu ustavi, da je na predvidenem področju on znana uradna oseba, kmet pa tam gotovo še ni pokosil in bi to lahko pomenilo uradni incident 🙂 . Seveda odstopim in počakam na 15h pri Britofu.

Z LCjem pod Gozd (mi 3je) in Luka s svojim  za varnost. Na startu piha kar močan veter, še bolj pa Erzo, ko ugotovi, da nima čevljev (glej spodaj). Nenadoma se pojavi še Damjan pešaka iz Seničnega (se že 100 let nismo videli in sem res vesel 🙂 ).

Postavimo. Prvi odleti Mega in hitro nabere in se odpelje vzdolž Kriške na Storžič. Potem jaz, pa Luka in na koncu še obuti Erzo in Damjan… pa seveda še množica drugih.

Najprej se lovim sem in tja po stebrih nad startom, da naberem na pol višine Kriške, potem pa se naslonim na pobočje Kriške in gre kar samo gor. Zraven mene se oglasi Erzo, ko mu nelogično odvijem na desno ven ob Tolstem (spomini na zaug pri Mali Poljani…) – prvič letiva skupaj 🙂 . Mimo Storžiča do Kališča, kjer mi pokaže dviganje do 1800, potem se on obrne nazaj (mora vrniti gojzarje), jaz pa se usmerim kar proti Potoški in me še vedno dviguje. Z 2000 se odpeljem čet Kokro proti Štefanji, pa še kar lepo drži. Nad Štefanjo gre še celo rahlo (0.1) gor, tako da se naslonim na Z rob Ambrota in naberem cca 200m in se s 1600 odpeljem s 45-50 direkt proti Godiču (kar bogato čez kuclje).

Mega javlja, da toplanda na Gozdu. Na Kamniški vrh se ne upam nasloniti nazaj, ker se bojim rotorjev (?) in močnega vetra. V Godiču obrnem v veter in me rikverca, tako da prvič v življenju pohodim gas do konca! Malo šejkajoče pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Še isti trenutek je ob meni z biciklom Poli (Robert Poličnik), da vidi kdo je ta norc, ki je v tem vetru startal in priletel z Ambroža (mu je sporočil Jone z neuspelega poskusa odleta s pobočja Kamniškega vrha…). Ko se spakiram, me zapelje do OMV Kamnik. Erzo pristane in vrne gojzarje.

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: V vnemi prvega poletnega dneva se v japankah pojavim na štartu. Brez črevljev. Hvala Jurju za obutev, saj bi sicer moral malo bolj pristriči nohte, če bi hotel leteti v Zoranovih drugih gojzarjih ali pa kar bos kot nekoč v Črni gori. Tako se držim bližje Gojzda – gojzarje se pa le spodobi takoj po uporabi vrniti! Prava uganka pa je bila megličavost pred tavelicimi gorami, ki še imajo sneg!
Komentarji (2)
  • 1.Andreja Eržen : Vremenarji pravijo, da je to saharski pesek
    [22.05.2014 22:12]
  • 2.Andrej Erznožnik : no Mega povej [22.05.2014 22:25]
  • Zoran Gaborovič : Pa tako lepo teorijo smo prav znanstveno razdelali – Evo, pa je punca obrnla vse na glavo z neko enostavno razlago 🙂 …[22.05.2014 23:46]

 

Jaz pa potem še kar nekaj časa čakam, da prideta z Megom po mene.

Luka pa še v zraku nabira km (in mu je baje že prav dolcajt 🙂 ).

Lukov let

Lukov let

Vesel ko radio 🙂 – namreč jaz. Luka pa po mojem tudi 🙂 .

 

 

Grimšič prvi priganja zjutraj k odhodu. Mateja si je vzela dopust, Mega lahko kasneje (Manca pa še kasneje…).

Poberem Matejo doma in do Železniške na Vrhniko. Tu naju prevzame Simon. Do Kalc, kjer naložimo Mega in od zadaj na Kovk.

Na štartu, kjer smo edini (ura je šele okoli 11), piha 5/8. Takoj začnemo postavljati, zraven pa malo zavlačujemo s klepetanjem. Manca najavi svoj prihod čez nekaj časa.

Mega gre prvi v luft in nevarno zacuri (javi močan Z), pa potem seveda pobere ob Podrti. Jaz malo vadim zidek in dvigovanje padala, medtem odleti Simon. Mega toplanda elegantno kot ptica, da porihta še naju z Matejo.

Odletim in nevarno zacurim, pa se potem seveda poberem na Podrti 🙂 . Simon nekaj višji, jaz za njim – proti Hublju. Zavrteti je kar tvegano, saj je res močan zanos in si po enem obratu že daleč za grebenom. Na poti nazaj je v zraku Mateja že visoko zgoraj. Poskusim še nekaj nabrati na Podrti (razrukano). Simon čez dolino na Tablo in naprej, jaz nekaj za njim. Najprej se mi zdi, da bom scuril v Vipavo,  pa mi pravočasno zagrabi. Potem se samo peljem bogato nad grebenom, občasno zavrtim in se v bolj ali manj razrukanem, z vedno večjo hitrostjo, peljem proti Nanosu. Nebo se zapira. Na Nanosu skoraj dohitim Simona, ki se odpelje naprej. S 1400 se prek antene odpeljem s 65 in potem začnem počasi zgubljati. Usmerjen sem direktno proti Postojni, Simon bolj desno. Hitrost ne pade pod 55. Pristanem med Hruševjem in Hraščami. Pristanek je šejkajoči lift na mestu dol.

 

Zoranov let

Zoranov let

Simon pa kakšen kilometer naprej.

Simonov let

Simonov let

Ko pospravim, takoj dobim štop do Postojne, kjer s Simonom preživiva naslednje ure do prihoda ostalih.

Mateja in Mega pristala pri Anji, vmes prišla na Kovk in startala Manca, ki ji niso preveč všeč današnji pogoji in se obrne z naskakovanja Nanosa in pristane pri Zemonu.