Padalska jata

Boris javlja, da je na Gozdu v redu in da jih veliko jadra in da se je vreme tudi popravilo. S Faccom gresta ravnokar v luft.

Luka zapelje gor in z robo na start. Tu je nekaj tečajnikov in Jožef Poje. Smo optimistični, saj jih je res precej v luftu, visoko gor ob Kriški. Poje odleti, za njim pa Luka, Mateja in potem še jaz.

Ko sem v luftu vidim, da vsi curijo/curimo. Občasno malo prhne gor, vendar nihče ne pride kaj dosti nad start. Prvi scuri Luka.

Mateja je na tleh le malo za njim.

Potem pa je na tleh tudi Poje…

Sam se že pripravljam na pristanek, ko se naslonim nad sleme pod peskokopom in na 700 mi rahlo zagrabi. Izkušnje od včeraj 🙂 me spodbudijo in začnem vrteti in  vrtim in vrtim .. in navrtim do 1100. Spodaj je pihal konkreten V, gori na Kriški oblaki šibajo s konkretnim zahodnikom. Na 1100 pa me pošejka in dviganje izgine. Malo iščem in pocurim, pa najdem spet dviganje bolj zunaj in še enkrat naberem nad start do 1100. Vendar mi tudi v drugo ne uspe prebiti v gornje nadstropje. Še malo se borim, medtem, ko nekateri, ki so se vozikali sem in tja med Kriško in Potoško že pristajajo. Ko mi zmanjka, se zapeljem na pristanek.

Zoranov let

Tudi Delux pristaja, ampak kar zgoraj na Gozdu pri avtu.

Borisov let

Faaca pa se še kar vozika, ko smo mi že na štrukljih pri Dežmanu.

Facov let

Ostali pa tu in tam…

Domen je bil na Ambrožu, ko sem mislil, da pristaja v Preddvoru, kjer sem pil radler.

Kastnerjev let

Erzo ni testiral nove Mantre 6 ne na Kovku, ne na Lijaku, pa tudi ne na Slavniku (kot so krožile informacije 🙂 ), ampak je bil s Kraševci na Vremščici.

Erzov let

Erzov let

Erzov let

Uki je šel na Strmco

Ukijev let

Emil pa ostal na domačem peskovniku 🙂

Emilov let

Danes bi naj bila jata kar velika. Vreme tako kot vsak dan (JZ, na Kovku še sonček, pa bodo pooblačitve kmalu, V od LJU sončno in močno). Erzo danes ne more…

Mateja in Luka z mano iz LJU, na Železniški se priključi Lusja, poberemo še Mega na Kalcah in od zadaj gor na Col, kjer dodamo še Toma Slejka. Njegovo padalo pa na Kovk odpeljeta Reven (z novo Mantro 6 🙂 ) in Damjan Bogataj. Še Mlakar in drugi Idrijci pridejo, tako, da je na startu kar pisana druščina.

Veter je še slab in malo čakamo in se pripravljamo. Mega gre za sondo in ko se čez nekaj časa pojavi nad Podrto, se mi zdi, da bo in grem tudi jaz v luft. Ostali potem sledijo z manjšo ali večjo zakasnitvijo, ampak jaz imam predvsem opravka s samim seboj, saj curim !!!

Na Podrti ni nič in sem že na spodnjih skalah. Ko sem na šodru, se odpeljem ven in sem že nad zadnjimi grički proti pristanku (vas Dolga Poljana), ko na 400m dobim šibko dviganje in vrtim nulco in vrtim in vrtim… Nekateri startajo šele sedaj in se samo vozijo sem in tja nad grebenom !!! 🙁 . Naberem do 700 in ko hočem k pobočju, zgubim, tako da se vrnem nazaj ven in naberem do 800 (na višino starta). Spet hočem k pobočju, pa se mi udre do šodrov… In še enkrat od začetka nad dolino. Spet navrtim do 800, vendar pobočja ne morem priklopiti. Desna roka me že pošteno boli in ko začnem spet zgubljati v poden, se odpeljem na pristanek k Anji, kjer počasi pristanem v močnem Z.

Zoranov let

Ko vidim, da sem vztrajal praktično celo uro nad dolino in nabiral, se kar potolažim. Lusja pristane nekaj za mano.

Pospraviva in do Anje. Mega je toplandal in bo rešil LCja.

Ostali še kar jadrajo. Toplaku grem za šoferja, ko odpelje gor ženo v tandem. Na vrhu se srečamo s Špelo, ki je pripeljala Borisa in Faaca, Mega pa ravno pelje LCja dol. Ko pridemo dol, sta pristala tudi Mateja

Matejin let

in Luka.

Lukov let

Glede na ta JZ zadnje dni in lep sonček V od LJU in oblačnost Z od nje, ves čas navijam, da gremo na Štajersko ali celo Koroško. Erzu je predaleč, danes bi pa Delux celo mogoče šel in ko se usklajujeva, ugotovim, da je Kremžarica že pojačala čez mejo.

Tako se uskladimo za Kovk (ali Lijak, ali Goljak…). Tudi Goljak je na koncu premočen…

Boris gre s svojim avtom, midva z Erzom pa do Mega in z njim do Anje. Počakamo še Borisa in gor v sivino, ki je nad startom in vso Vipavsko dolino (svetleje je le proti Nanosu).

Še dva zmajarja se pripravljata. Piha skoraj idealno (mogoče malo preveč z Z). Postavimo in v luft: Mega, Erzo (s Queenom), jaz in če Boris, ki me prijazno počaka.

V luftu pa se samo vozimo sem in tja, ne da bi sploh bilo treba zavrteti: skoraj do Predmeje (kakor kdo 🙂 ), pa nazaj do starta in še enkrat. Medtem se baza spusti in rata vedno bolj temno. Na koncu se zapeljem naravnost čez dolino mimo Vipave do zasilnega letališča pred Podnanosom,

Zoranov let

medtem ko Mega in Boris toplandata

Borisov let

in rešita naš in zmajarski avto.

Erzov let