Padalska jata
Erzov komentar 1.leta: Tale štart je dolgo buljil vame, ga je bilo treba odletet preden bi ga zagledal in odletel kdo drug. Naslednjič pridem jadrat! (na poti gor me je pozdravilo sonce, ko se je zdelo, da ga danes ne bo več in rosa do kolen).
Erzov let
Potem odide Erzo na star dolg : Veliki Piškovc
Erzov 2.let
In na koncu se odpelje še na Rakitno, da popravi moj trakec izpred 14 dni :-).
Erzov 3.let
Zjutraj prva pokliče Mateja. Čimprej na Grmado, potem bodo nevihte. Erzo danes ne, ostali ja.
Ob 10h sem pri njej in z A-jem čez Horjul (zastoji zaradi nesreče na AC) do Vrhnike in pod Grmado. Manca z Ukijem pod Grmado. Mirko in Kastner in Mega že gor na start.
Ko pridemo gor, je tu še Kraševska jata (Gorazd, Marko in Rajko Sila) 🙂 . Ravno takrat prbije veter in napoved lokalcev in bližajoči grozeči oblaki kažejo, da smo zamudili (ali pa, da sploh danes pač ni pravi dan…).
Potem kar dolgo časa modrujemo in delno pospravljamo in spet odpiramo. Vmes veter pade, občasno sonček zamenja oblake in grmenje, mi pa še kar modrujemo. Ko se mi nekako zdi, da bi šel v luft kljub okolici in splošnemu mnenju (razen Mateje, ki se ji tudi zdi že kar sprejemljivo), začnem postavljati padalo, z namenom, da ga vsaj uredim in spet priklopim po včerajšnji nestandardni konfiguraciji (Rook s tangicami na vitlu) in pišastemu pakiranju…. To spodbudi Mega in Gorazda, ki hitro ponovno postavita in odletita: Mega in Gorazd in Mirko. Potem hitro še Uki in za njim jaz.
V zraku krasno dela, čelni veter je močan in lepo nabiram, vendar po nekaj zavojih začne kapljati (naberem že skoraj 200m). Mirko se spušča, tudi Gorazd je spodaj. Z Megom se odpeljeva nad polje (neha kapljati), vendar je nekako neprijetno razrukano in občasno sunkovito. Mega potegne ušesa in dol, midva z Ukijem pa mu tudi slediva (brez ušes).
Zoranov let
Ukijev let
Ko pristanemo, začne spet treskati s smeri Rakitne in počasi pospravimo. Preostali zgoraj se odločijo za ne. Potem imamo kar dolgo zaključno druženje v Planini, kjer v močnejšem nalivu analiziramo dogodke, dokler dež ne poneha…
Kar je danes še vedno SV in bodo povsod nevihte, obvelja včerajšnji predlog za Prekmurje – na vitlo. Me pobere Manca v LJU (Manca, Erzo, Mega in jaz) in gasa. Nekje sta še Gorazd in Ščuka s svojim avtom. Erzo nam da nekaj osnovnih navodil, kako se starta na vitlo. Malo se lovimo na koncu, da najdemo štart, kjer se že pripravljajo prvi za vleko (Jošt Napret,…). Ščuka in Gorazd prideta tik za nami.
Še enkrat nam razložijo postopke starta, vleke in odklopa in potem se pripravimo. Prvi odvlečeni že scurijo in spet postavljajo. Potem pa naši. Midva z Manco še malo opazujeva. Erzu in Megu uspe edinima pobrati, vsi ostali bolj ali manj hitro scurijo in se bolj ali manj učinkovito vrivajo za naslednjo vleko.
Ko se pripraviva tudi midva z Manco, se naenkrat pojavi vrstni red po seznamu, ki ga na osnovi prijav (?) vodi lokalna administratorka. Ko sem že ves pripravljen na start na polju (od vročine ob čakanju v popolni bojni opremi me skoraj kap…), se vrine še enkrat Ščuka, ki ga potegnejo še enkrat, da ekspresno scuri še enkrat. Tam z desne bi tudi Gorazd še enkrat…
Ob komandah operaterja potegnem lepo naprej in sem v momentu v zraku in potem me vlečejo do končne višine in počakam, da popusti max.vleka in se odklopim in zapeljem… in mi tudi enkrat ne piskne, ampak samo v širokem loku scurim nazaj. Na sredo polja, tako da kar nekaj pešačim do starta.
Zoranov prvi vitel
Najprej imam še misel o drugem cugu, pa se vreme že tako poslabša in vse zapre, da v pišu vetra samo še pospravimo. Manca se je na koncu odločila za ne, saj po takem čakanju (in vrivanju drugih in seznamu, ki naju je postavil na konec) pri končni situaciji vremena ni več videla razloga za start…
Ščuka in Gorazd domov, midva pa v bližnjo gostilno, dokler se ne javi Erzo ali Mega. Mega se javi po postaji iz okolice Ptuja, češ da že curi. Greva v tisto smer (cca uro vožnje stran), Seveda še ni scuril in še leti. Vmes imava orkansko nevihto (tudi ščepec toče), ki naju zasleduje vse dokler ne pobereva mega pri Lovrencu na Dravskem polju.
Od Erza ne duha ne sluha. Po Megovih predvidevanjih je že na Gorenjskem… Odpeljemo se na naslednjo kavo (in nesojeni radler 🙂 ) v Slov.Bistrico. Vmes se končno javi Erzo, ki je pristal blizu Varaždina.
Erzovo vitlanje
Obrnemo se nazaj in še enkrat do Ptuja in do Zavrča pri meji (Borl), kjer nam ga preda Marko Mihin.
Še kar SV, dopoldne napoved boljša, opoldne naj bi se začnele nevihte povsod. Mateja ima dopoldne nekaj časa, Manca pa itak, tako, da se zmenimo za Zavrh, čeprav je Manca skeptična (v igri tudi Nevidni MM, ki ima opravke na Vrhniki in kasneje odpove; Erzo ne more tako zgodaj).
Na startu piha idealno, nad Krimom črn oblak in grmenje. Ko gre to mimo brez kaplje, je cca 10 min idealnega (vetra in sončka in bazic – če odmislimo odhajajočo črnino zadaj in prihajajoče gmote bolj daleč spredaj. Čeprav sem pri odločitvi na meji, si želim le malo več časa stabilnosti, da bi postavil. Potem sonce naredi svoje in po štartu začne vedno močneje nabijati (6,4/11,5). Na trenutke se umiri, ampak v splošnem prihaja v sunkih vedno močneje. Pospravimo in na Vrhniko na kavico.
Mateja se poslovi, z Manco do BJja, kjer se dobimo z Erzom (ki se je sprostil 🙂 ). Kam? Robo naložimo k Manci in smer Slajka. Erzo draži najprej Pojeta, pa je ta že pod Starim vrhom (kjer nabija…). Potem uspe shecati Kosmača, da se dobimo v Hotavljah (ostalih kandidatov ni…).
Na startu piha manj, kot včeraj. Zadaj črno. Spredaj bazice na modrini. Starta Kosmač, Erzo, jaz in še Manca, ravno ko pride še Gluhi (se je le pustil spraviti na obrate 🙂 ). Vrtimo okoli starta (dokler je še nekaj sončka), seveda Erzo najvišji (večino časa 🙂 ) in najdlje v luftu. Potem počasi zmanjka Kosmaču (ki pristane pod startom) in meni (jaz pa na uradnem v Hotavljah).
Manci ni všeč črnina in oblaki in se kmalu pripelje do mene na pristanek.
Vmes se javi Delux, da prihajata s Špelo (je tudi najprej razmišljal o Zavrhu). Pobereta Manco in gor po avte. Pristane še Gluhi in potem še Erzo.
Erzov let
Na startu se veter obrne in piha konkretno od zadaj, tako, da mora Boris kar čakati, da najde luknjo, da se lahko vrže dol.
Borisov let
Erzov komentar leta: potem ko del jate pride z neuspelega obiska Zavrha, kjer so imeli od dežja v bližini in lepega vetra do preveč vetra, pridejo na Vrhniko z vprašanjem Kam? Na Vrhniki se na vse strani ponuja dež. Slajka nam ponudi pol ure sonca, ko je dež v Lučnah in za nami proti Idriji. Zamudimo ene pol ure. Potem se veter popolnoma ustavi.
Medtem pride Manca (Gluhi vabi na pir, pa ga zavrnemo, saj je še čas za akcijo 🙂 ) in se odpravimo proti Žirem.
Malo tipamo, potem pa pod Spodnji Vrsnik, kjer se nam pridružita Špela in Boris in gor.
Na startu nula ali rahlo z desne. Manco sploh ne mika in s Špelo asistirata pri postavljanju. Odleti Erzo, Boris in še jaz in se v lepem loku zapeljemo po dolini skoraj do Sovre.
Erzov let
Borisov let
Zoranov let
Potem nam (predvsem Borisu 🙂 ) še ni dosti in gremo še v strmino gor do Brekovice, kjer pa piha popolnoma od zadaj – in se predamo za danes 🙂 . Še zaključno druženje v gostilni v Žireh in potem razlaz…
