Padalska jata

Z Erzom se dopoldne slišiva, vendar glede na vremenske pogoje po vsej SLO ni prevelike volje za letenje.

Ker na koncu nobeden od jate ne najde primerne letalne lokacije, Erzo že drugi dan zapored izbere kajak in raziskovanje Planinskega polja-jezera, danes skupaj z Megom

Erzo in Mega okoli Jakovice

Danes je napovedan močan in še naraščajoči JZ, zato moramo zgodaj v akcijo (je čas prestavljal nazaj Erzo že včeraj).

Poberem Matejo, Luka in priključenega Saša Slabajne in ob 9h na Železniški. Tu Erzo, Manca in Uki in Mirko v enoprostorcu. Čez Logatec, kjer naložimo še Mega in od zadaj na Kovk. Na start se ne moremo prebiti z avti zaradi podrtega vejevja po kolovozu.

Na startu lepo piha, za enkrat še kolikor toliko sončno. Na startu se že pripravlja Franci Reven s kolegom. Hitro postavimo in v zrak.

Jaz v drugem poskusu hrbtno za Erzom, Ukijem in Revnom. Takoj ob grebenu na desno in lepo dvigne nad greben. In počasi vedno više v krasnem laminarnem vetru. Samo peljem se za Erzom in Ukijem. Okoli 1100 naberem in mimo Hublja, kjer začne spuščati. Preveč daleč nočem (da ne bi preveč izgubil) in nazaj. Vsi se danes samo peljemo, ne da bi skoraj bilo treba kaj delati. Nad startom sem spet do 1050, veter je pojačal, tako da še lepše drži in dviguje in še enkrat preko Hublja. Manca gre daleč proti Predmeji, pa se ji udre in ob vračanju mora pristati na nekem minimalcu v dolini pod Otlico. Mega in Luka poskušata okoli ovinka v Čaven, pa jima ne znese in pristaneta v Lokavcu.

Lukov poskus v Čaven

Še enkrat nad start in sedaj malo nižje proti Hublju in nazaj nad start. Nebo se je že čisto zaprlo in proti Nanosu je že grdo črno. Uki toplanda, poskuša tudi Mateja, pa postane preveč močno. Uspe pa Sašu, tako da sta oba avta rešena.

Sašev let

Erzo, Mirko in jaz se odpeljemo proti Vipavi, pa si Mirko premisli in odpelje proti Anji.

Mirkov let

Erzo cca 100m nad Plazom, jaz kakšnih 20m pod mimo Vipave (ves čas preskoka sem na gasu, tako da mi leva noga kar otrpne). Pod Gradiško turo odvijem ven preko avtoceste in pristanem po debeli uri in pol pred streliščem na odcepu v Podrago.

Zoranov let

Začne rahlo deževati, zato Erzo (ki je še lepo visoko) obrne nazaj proti Anji in jo preleti ter pristane daleč proti Ajdovščini.

Erzov let

Koordiniramo se po postajah zaradi prevozov, pa dobim direkten štop do Anje, kjer že čakata Mateja in Mirko. Uki pobira na lokaciji Lokavec-Ajdovščina. Dež že kar resno pada. Sašo pripelje še LCja in smo  vsi zbrani pri Anji (še Cimerman in prej Samo Božič).

Malo modrujemo in začnemo razmišljati kam naprej (jaz po tablici iščem, kje še ni dežja, Erzo pa priganja). Super smo leteli vsi !!! 🙂 .

Danes pa sama žalost… Dan kot iz filma, šajba po vsej SLO. Burjica. Lijak bo zakon! Erzo še vedno ne. Kliče Habibi, če bi se kaj združili, pa povem, da smo zmenjeni dovolj zgodaj – ob 12h. On bi še prej…

Mateja ob 11.30 (super zgodaj) v BTC. Preložim robo k njej. Gasa na Unc. Mega. Pod Lijakom ob 13.30 še sonček, vendar se nad startom dela črn pokrov.

V luftu kar nekaj padal, ki so startali že pred uro ali več ali ravnokar. Razsuti v višavah pod krasnimi bazicami po vsej Vipavski dolini (Ščuka, Gorazd, Habibi, Luka Slak, Čretnik,…). Na poti gor s Samom že prve kaplje na šipah.

Na startu 35 padalcev + 1 zmaj (Klemenčič), ki čakajo, ker je popolnoma zaprlo. Rahlo kaplja, veter usiha. Modrujemo. Čakamo. Začne pihati dol  in močneje deževati. Zunaj sonce in modrina vse do morja in proti Vremščici krasne bazice… Čakamo. Vmes Valiča startata z morilsko vratolomnima startoma z vetrom v hrbet in ostaneta živa – in scurita. Čakamo. Ves čas gledamo one zunaj, ki kruzajo sem in tja in tja in tja in še bolj tja… Neha padati. Rahlo pihne gor. Ena skupina odide s Samom (ki je prišel reševat situacijo 🙂 ) v dolino. Z Megom sva si edina, da je treba izkoristiti luknjo, da se vsaj vržemo dol.

Postavim (hvala Mega), Mateja raje ne bi. Mega bo. Začne spet rahlo kapljati. Potegnem in se odpeljem ven in me splakne dol. Peljem naravnost ven, kjer je sonce, zadaj neprodirna črnina. Ko pridem ven na sonce, ne kaplja več. Zaokrožim in pristanem.

Zoranov let

Malo za mano pristane Mateja. Jupi !!. Mega pa ne pristane, ker je startal med zadnjimi (potem, ko je naju spedenal) in je spet začelo delati. ..Še skoraj pol ure ga z Matejo čakava in poslušava zmagoslavje udeležencev 1.serije (in tistih, ki so pristali po Krasu, pri Lipici,…) in žalostinke 2. in 3.serije (udeleženci 4.serije so še v luftu).

Ko pristane še Mega, prevzamemo še Ščukov (MMov) avto in mu ga dostavimo na Razdrto, kamor njega dostavi Gorazd…

Edina točka s slabim vremenom v SLO ob nepravem času, kjer se ni dalo narediti nič…

Danes končno sonček. Manca prijavljena za ob 12.30 (njen Modus začasno umrl 🙂 ), Erzo še vedno bolan in leži. Mega pripravljen na start (od doma 🙂 ).

Poberem Manco pred Manca Studio in do Unca in naprej. Jutranji sonček je že od Ljubljane naprej izginil za vedno bolj gostimi oblaki. JZ veter narašča skladno z napovedjo. Kovk že javlja 8,5/11, nekaj jih je zbežalo z Lijaka (Istok & Co na Brestovico, Valiča in Suša na Vremščico), Ščuka javlja, da je na Brkinih zelo močno.

Pod Vremščico, pa nas tu Suša ustavi, ker je gori premočno (tudi za Valiče…). Pod Lijakom nabija J in 5 ali 6 padalcev visi visoko  gori med Lijakom in dolino. Malo nakladamo s Kantetom, potem pa gor.

Za en Iggyjev kombi padalcev čaka na startu s spakiranimi padali, ker nabija veter, kot ga tu še nisem doživel (Iggy sicer nameri samo med 8-10 ??). Ker nimamo kam drugam, bomo počakali na boljše čase. Čakanje izkoristim za sušenje cote (ki je hitro suha v tem vetru). Medtem pride Pijakovski z reklamnim Ozone Zero speedglyderjem in Kantetom, ki ga je prepričal za testiranje. Kante res postavi (svoj težek zaprti zic) in se vpne in dvigne 17m2 in ga izstreli navzgor (bravo za pogum !!). Malo za njim še Tomaž iz Gorice z novim 777 speedglyderjem s podobnimi efekti. Ostali (razen dveh) poberejo robo in se z Iggyjem odpeljejo dol.

Mi pa še čakamo. Zadeva se začne umirjati. Postavita in po malo taktiziranja odletita preostala padalca. Potem pa se še midva z Manco odločiva in greva po robo (najprej razmišljam o Nuptseju, pa se je toliko umirilo, da na koncu kar I.klasso vzamem).

Postaviva na dnu starta z Megovo pomočjo, potem jaz še kompliciram s strganimo elastiko za kokon, medtem pa Manca odleti. Mega mi pomaga rešiti problem in potegnem hrbtno in stopim v zrak. V začetku kar lifta in grem naravnost ven, dokler ne začne spuščati. Obrnem nazaj in ko sem bliže V robu, spet lepo dviguje. Manca medtem pristane. Više ko gre, močnejši je J. Še malo sem in tja, potem pa daleč ven in počasi dol na pristanek, kjer pristanem po 40 min.

Zoranov let

Leteli smo 🙂 , čeprav v začetku ni kazalo tako…