Tudi danes naj bi bil enak prejšnjima dvema, le da je burja še malo močnejša. Manca je danes vsa našpičena za letenje (ves dan si je vzela), Erzo ima dopoldan teren. Najprej poskušam Manco navdušiti za Dolenjske griče (kjer bi mogoče kaj bilo), pa noče niti slišati. Ona hoče na sonček, ki je na Primorskem, na Dolenjskem pa ne.

Tako se zmeniva za kasneje, jaz pa sam odšibam do Biča, da bi nadoknadil včerajšnjo izgubo (Ambrožev hrib, pa moje viteštvo 🙂 ). Vse postaje po Sloveniji kažejo podobne podatke kot včeraj, ampak ko se zapeljem po že uvoženem kolovozu na vrh griča, tu piha – od zadaj ! Po hribu dol ! Oblaki zgoraj gredo od SV kot se spodobi, ampak tule spodaj na tleh piha JV. Bi kar travo človek pogrizu 🙂 …

Gasa nazaj proti LJU. Erzo še vedno nedosegljiv. Mega je nekje v gmajni in se ne bo še lep čas izkopal iz nje…  Usklajevanje z Manco, ki hoče nepreklicno na sonce na J.

In se odpeljeva z Vrhnike v berlingu 🙂 . Prva odločitev je, da odpeljeva mimo Postojne (ne greva na Pivško…) v vedno močnejšo burjo. Druga odločitev, da zavijeva desno dol na Vipavsko, ne pa na morje (malo sem gruntal na Poljane, čeprav v Kopru nabijajo sunki do 10). Kovk javlja 14/23. Tretja odločitev, da samo berlinga natankava v Vipavi (vrat z desne se skoraj ne da odpreti, ker preveč nabija burja 🙂 ) in gasa nazaj proti centru. Manca predlaga Sekirco za malo vadit hendlanje, kar je super predlog, ker bom lahko dohitel Erzov nočni let iz ponedeljka…

Od zadaj se zapeljeva visoko gor, veter nabija, jaz pa vseeno vzamem tangice in Nuptseja. Na vrhu polaga drevje in se postaviva 5m niže. Naštimam se in vpnem in razprem Nuptseja in zidek in počakam, da malo manj prbija in ga hrbtno dvignem in stabiliziram in me dvigne v zrak. Drži me občasno skoraj na mestu, počasi grem naprej, malo pošejka in potem se odpeljem nad polje in pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Super ! Že sem ves samozavesten, kako lepo hendlam padalo, ga dvignem in se malo odšetam po pobočju gor, potem pa mi ga začne vedno bolj fecljati in premetavati. Manca se pripelje na vznožje in pritovori svojo 2.klaso in raztegne in potem tudi njej feclja sem in tja. Čez kakšne pol ure imam padalo tako zamotano, da ga v kepi odnesem dol do Mance in potem skupaj odideva za barako spodaj, kjer je vsaj toliko zavetja, da lahko obojno robo stlačiva skupaj – in v avto.

Na Vrhniki se posloviva (Manca ima nadaljnje obveznosti), jaz pa za Staro Vrhniko na grič, kjer že čaka Erzo. Malo pametujeva, ampak veter je premočan in še čisti V. Ogled drevesnega šavja z vrha z druge strani me tudi ne potolaži za start s te lokacije, tako da definitivno zaključimo za danes…

Današnji dan identičen včerajšnjemu in zato se mi zdi, da bo tudi dogajanje podobno. Pa se vsaj na začetku zmotim: Erzo pokliče že navsezgodaj, da Habibi navija za zgodnji dopoldanski Zavrh, ker potem bo močno. No meni postaje kažejo, da je že zjutraj  močno (9h Krim 6/11, Slivnica 5,8/10,4  SV), tako, da se Čepar sam odide na Zavrh prepričati se, da ne bo letel. Z Erzom pa se dogovoriva za nadaljevanje včerajšnjega raziskovanja dolenjskih gričev.

Malo pred 14.30 on vskoči v LCja pred Rutarjem in do Biča. Tam najprej na Ambrožev hrib, ogledan že včeraj. Ljubek start, skoraj šolski teren, samo piha spet strogo z desne (čisti V). In greva naprej na avtocesto in pri Ivančni raziskujeva griče med avtocesto in včerajšnjim Kozjekom. Ogledava si tudi že odleteni start Šmaver in najdeva celo (upajmo) boljši start, kot ga je odletel Desus (Vojc). Bomo videli, ko bo pravi veter. Ampak za današnji S, SV, V (ki se lokalno spreminja po jakostih in smereh) ne najdeva nič dovolj obetavnega.

Ker imam ob 18h občni zbor Kimfly, sem že v izhodišču omejil raziskave do 17.30 ure. In ker se ura bliža, sva vedno bolj nervozna… In končno sva se pripravljena zadovoljiti z lepim gričkom tik pod gradom Šumberk. Odlomastiva z opremo na start, pa je veter tako z leve, da odstopiva (električni pastir z masivnimi stebri nekje sredi startnega pobočja ni omembe vreden 🙂 ). In že zelo opupana nazaj LCja.

Erzo v obupu predlaga, naj greva še enkrat na prvoogledani Ambrožev hrib, če je veter mogoče kaj obrnil. Ker je ura že kritična (pri takojšnjem odhodu proti LJU bom zamudil samo pol ure 🙂 ), se vnaprej viteško javim za šoferja (čeprav s težkim srcem – če oba odletiva, nama to vzame vsaj še dodatne pol ure…). In prideva ponovno gor in piha čisti S! Idealno !

Pomagam Erzu hitro pripraviti padalo, veter je kar močen. In se vpne in ga dvigne in malo pohandla in stopi v zrak. Lepo ga dvigne celo do višine starta in počasi naprej na travnik spodaj.

Erzov let

Erzov let

Hitro sem pri Erzu. Novnovnov ! In je vesel, ko radio (potešen za danes 🙂 ). Potem pa gasa v LJU.

Erzov komentar leta: Dolenjski bratranec velikega Ambroža je jako neugoden glede vetra. Hoče sever, ki ga narajmava ob najinem tretjem obisku, enem včerajšnjem in enem danes ob 15h preč. Zdi pa se mi, da je tu to redek veter. Smo ga gledali več let, saj prav bulji dol na avtocesto.

Pod Jenkovo lipo sem skoraj z uro zamude. Predvsem pa sem zamudil prevzem nalepk. Zadnjo je Konradu izpulil zamudnik pred mano 🙂 …

Močen SV v JZ in SV SLO. Postaje (tiste, ki delajo) to potrjujejo. Sicer pa nebo kilavo, večkrat tik pred dežjem, večinoma povsod pokrito, z rahlimi prebliski sonca. Erzu ni preveč, šele ko omenim raziskave na Dolenjskem, se malo napali in sva zmenjena.

Nekaj čez 14h pri Rutarju, zmečem robo v enoprostorca in gas po avtocesti dol v smeri NM. Prvič odvijeva dol na Višnji gori in si začneva sistematično ogledovati vse griče med Višnjo goro, Ivančno gorico in Muljavo. Veliko novih krajev si ogledava, vendar ne najdeva nič uporabnega (za današnji veter…).

Še enkrat nazaj na avtocesto in pri Biču ven, še raziskave, dokler za Babno goro, že v prihajajočem mraku, le ne najdeva lepega, večinoma travnatega  griča, ki izgleda idealno (skoraj šolski teren). Hitro sva gor, potegneva robo iz avta in se  naštimava.

Moja cota je čudovito suha, kot že dolgo ne (Erzu gre hvala za nočno sušenje). Veter je kar močan, dvigne Erzo in celo malo jadra sem in tja na pobočju, potem pa pristane skoraj 100m niže v kotanji.

Erzov 1.let

Erzov 1.let

Jaz medtem preverim štrikce in malo dvigujem coto (včerajšnji neugotovljeni vozel ?, Slakova nočna telovadba s padalom ? …). Medtem pridivjata dva mlada motorista, da od blizu vidita padalo. Ko se prepričam, da je vse v redu in ni nikjer kakšnega čudnega zategovanja ali zameštranih štrikov, se obrnem in stopim v veter. Malo sem in tja in sem zraven Erza.

Zoranov 1.let

Zoranov 1.let

Med pospravljanjem je eden od mladih motoristov že pri naju.

Erzov komentar leta: po beganju in iskanju drugih potencialnih štartov, tole pred temo: res šolski štart pod gričem, kjer je nekoč stal grad. Malo zajadram. Morebiti bi bilo tole zanimivo za DESUS, da ne bo samo Gradišče, pa včasih Nograd:) Spodaj nas pričaka mopedist Blaž in naju spelje gor, da greva še 1x in na koncu še po avto. Sem se na mopedu počutil kot v Braziliji. Hvala Blaž.

Fanta sploh ni treba prepričevati, da Erzo zajaha motor in ga odpelje gor, jaz pa medtem do konca pospravim.

Erzo v luft v drugo, spet malo pojadra in pristane malo niže v kotanji.

Erzov 2.let

Erzov 2.let

Fant z motorjem pa je že pri meni in še mene zapelje gor. Mrak se že pošteno dela. Počaka, da dvignem in odletim v drugo. Sedaj mi še malo lepše drži kot prvič in še malo podaljšam pristanek. Ko pristanem že skoraj v temi,

Zoranov 2.let

Zoranov 2.let

fant odpelje Erza gor po avto, jaz pa medtem pospravim. 2 x letela, novnovnov :-).

Še na ogled na sosednji grič (mogoče bo enkrat naslednjič…) in nazaj v LJU…

Dan je bil napovedan bolj kilav, pa nas dopoldansko sonce zapelje v (pre)velika pričakovanja. Boris se prvi javi za akcijo, okoli 11 h celo Kovk veliko obeta, potem pa se na Primorskem začne vse zapirati.

Na Vrhniki se dobimo ob 14h Erzo, Luka Slak in jaz za smer proti Kovku (Boris čaka v Logatcu), pa nam rahel dežek in upadanje vetra že na poti do Borisa spremeni cilj. Ko se preložimo v Borisov terenec in odpeljemo, smo že enotni za Strmco.

Po stari cesti ob Planinskem morju do Planine, na Lohačo in gor na start. Cesta je spucana, opustošenje gromozansko. Na startu komaj kaj vetra (J) in takoj pade ideja, da gremo na Lipovec. Boris in Slak kar takoj rukzake na hrbte, midva z Erzom pa malo za njima.

Kmalu smo na vrhu, kjer vsaj malo piha (JZ). Postavimo, malo pomodrujemo in občudujemo panoramo na podrte daljnovode spodaj (nobene skrbi, kje leteti 🙂 ) in potem v zrak – Boris, Luka, Erzo in na koncu jaz. Malo vijugamo sem in tja. Jaz celo razmišljam, da bi pristal na sedelcu pri avtu, pa sem po obratu že prenizek, dviganja pa ni nobenega. Tako pristanemo na drotih podrtega daljnovoda tik ob cesti: Erzo,

Erzov let

Erzov let

Luka in jaz,

Zoranov let

Zoranov let

Boris pa malo bolj pri vasi.

Borisov let

Borisov let

Takoj ko pristanem, ujamem štop, gor po avto in dol do Borisa in nazaj, da pospravim še svoje padalo.