Padalska jata

Zjutraj prva pokliče Manca, ki je spet v starih tirnicah: ob 13h je frej. Kam bomo šli ? Mogoče Strmca ali Kovk? Še predno pregledam vremensko vetrovno slikovno gradivo, me prehiti Erzo z info, da bo najbolje na Vremščico, ker višje bo močno, S in V Slo pa itak (je že javil Ščuka…). OK, pa Vremščica. Slike povsod kažejo megličasto bledičaste tone, tako da nimam neke posebne želje kamorkoli drugam. Manca je za, Mega tudi in ob 14.30 je zbor na Vrhniki.

Enoprostorc (bivši avtobus 🙂 ) požre km do Unca, kjer se priloži Mega in do Divače, kjer na letališču naložimo še Petra. Gasa gor na spodnji start, ki je že rahlo temen in megličast in sluzast in predvsem mrzel. Piha primerno močno. Peter in Mega bi šla najprej raje na zgornji start, ampak ker LC danes počiva, bi bilo treba peš (7 min po mnenju Molčečega). To se seveda nobenemu ne da (pa saj Zoran ne more s tem težkim rukzakom peš gor…). pa začnemo postavljati.

Ščuka v luft, Zoran v luft, Erzo v luft. Potem pa še Manca in nazadnje Mega.

Drajsam levo in desno in samo tonem tik nad krošnjami. Peter je nad mano (ne vem, ali kaj nabere, predvsem pa tone dosti počasneje). Enako Erzo. Potem pa nimam več časa gledati drugih, ker pazim, da ne pojaham kakšne krošnje. Še malo upam in potem stopim na tla Na piki, ker sem prenizko, da bi odvil kamorkoli drugam.

Zoranov let

Erzo, Peter in Manca me preletijo do letališča.

Erzov let

Mega toplanda po nekaj minutah (dokler je še nad startom 🙂 ).

Ko pospravim, me čez nekaj minut pobere Mega na poti dol in do letališča, kjer se poslovimo s Petrom.

Ker je še zgodaj (15.30 – mrak še ni padel na zemljo…), nabijam, da gremo še na Strmco. Najprej me ne jemljejo resno, ampak svetloba (resda šibka), predvsem pa podatki s postaj, so dovolj velik argument, da Erzo v Postojni odvije zadaj na Strmco.

Že skoraj v mraku ugotovimo, da na startu piha malo preveč -… “me je kar vse minilo” (Erzo), jaz začnem poslušati in gledati:  “drevesa šumijo in klobasa je napeto vodoravna” (Zoran), Mega teče po robu gor “kar v redu je, se bo dalo…mogoče je malo pozno, pa bo treba samo naprej tiščat, pa nerodno je, če te v mraku še gor v bazo liftne, pa ne morš dol…”, pa smo zmenjeni in spet nazaj v toplem enoprostorcu.

Mega skipamo na Uncu, ostali pa se razložimo malo kasneje na Vrhniki…

Ko zjutraj gledam Aladin, se mi zdi, da je treba kar na Primorsko. Kovk pravi lep J 4/6 in narašča počasi. Mateja je tudi enakih misli. Ko se slišiva še z Erzom, smo zmenjeni. Za ob 13h. Prijavi se še Mare, ki se javi za voznika.

Ob 12.30 se dobimo v BTCju in gasa na Vrhniko. Tu malo počakamo Erza, da konča prehranjevanje (samo 7.30 min zamude…) in naprej čez Podkraj na Kovk. Mare polaga, da Mateji kar slabo rata in že smo na startu-startu. Tu še en kombi Idrijcev in še dobro, da nismo verjeli Miciki, ki je javljala da piha S in predčasno obrnili. Čeprav je na startu res čudno in obrača sem in tja in prisotni dvigujejo in podirajo padala kot za stavo. Takšnega vetra tu še nikoli nisem imel.

Postavimo in Erzo odleti prav na levo proti V, od koder v občasno pihne močneje. Tudi ostali ga posnemamo in v zraku sem kot tretji (za Bogatajem Damjanom). Malo me požre in ko obrnem desno, sem že precej pod startom. Erzo je pri Podrti lepo nabral, Bogataj tudi nabira (oba bolj zunaj). Ker piha V kar močno, se tudi jaz držim bolj stran od pobočja in do Podrte pridem že malo nad šodri. Enkrat sicer obrnem, v upanju, da mi bo zagrabilo, pa sfalim in potem samo še curim. Dimi po dolini kažejo celo, da piha od Cola dol (SV). Proti vetru gre samo 15, upam, da se bo le zgodil čudež in bom kaj nabral, pa samo scurim k Anji.

Zoranova curaža

Erzo se s 1300 odpelje v Čaven in scuri pri Ajdovščini.

Erzov let

Čez nekaj časa gredo v zrak še Mateja in preostala Idrijai. Tudi Bogataj kmalu pristane ob meni. Mateja in ostali pa kar jadrajo in jadrajo (z vetrom ful hitro vzolž pobočja, nazaj komaj lezejo). Mare se matra na startu in mu ne rata in ne rata. Pristanejo še Mateja in oba Idrijca.

Mare pa se dokončno preda, ko veter začne pihati po startu dol (S). Kmalu (?) smo kompletni pri Anji na zaključnem piru, radlerju, kavi in pici 4-siri. Potem pa LJU :-).

Danes je malo bolj mrčasto kot včeraj in tudi meglice se malo teže dvignejo. Na Primorskem spet burja več kot 20. Ko se slišiva z Erzom, je kar Krvavec skoraj edina izbira (pa še Malina ga kuri 🙂 ). Malo poskušava za zraven še skoordinirati Lusjo in Mega, pa se ne izide.

Dobiva se na Britofu in gasa pod Ambrota. Na pristanku nobenega, zato podaljšava do gondole. Investirava vsak po 11€ (jaz zadnjič dal 13+2 kavcije 🙁 ) in se že peljeva gor.

Na vrhu naju pričaka Malina v pričakovanju idealnega vetra (sam še malo…), mimo pa prismuča tudi Lucija in nam vošči dobro letenje. Mimo prilaufa še Šubic, ki samo pozdravi in oddirja naprej na Zvoh, ker tam pa bo…Malina dviguje padalo po smučišču proti Z in groundhandla (groundhandling – majka jadralnega padalstva…), oziroma bolje: tophandla  🙂 (saj smo na vrhu Krvavca konec koncev…). Jaz ga nekajkrat postavim v zidek in rahlo dvignem in potem čakamo. Pa še kar čakamo, vetra pa nič več (Z noče nič pojačati kljub obljubi). Ker onadva res mislita še čakati na tisti tapravi veter, imam dovolj in dvignem in se odpravim dol po položnem pobočju in med ograjo in topom speljem in sem v zraku. Hočem malo zaviti, pa je desna komanda trda kot kamen. Pogledam gor in vidim lepo zavozlano komando z zadnjo linijo. Malo poskušam potrzati, da bi razvozlal, pa nič. Stvar me naredi nervoznega, saj smer sicer lovim z levo komando, zdi pa se mi, kot da je padalo napol zabremzano. Javim Erzu po postaji in se odpeljem direkt čez Ambroža in Grajca na pristanek (kar pa traja 20min…). Na srečo je v zraku mirno, le dvakrat me sapa malo neobičajno močno zaniha.

Zoranov zavozlani let

Ko začnem malo slabe volje pospravljati, Erzo in Malina še vedno čakata.