Malo modrujemo kam naprej, pa je Boris odločen, da izkoristimo situacijo tukaj, dokler je. Gor na sedlo, za delno podrtimi bori do starta Strmca.

Sedaj je klobasa malo bolj napihnjena (od JZ) in hitro postavimo z Lukovo pomočjo (Luka ne bi več razgrinjal in pakiral svojega padala 🙂 in bo šofer). Cilj je čim dlje v smeri Studeno: Erzo, Boris in jaz.

Erzo pristane malo čez vas,

Erzov let

Erzov let

Boris zraven,

Borisov let

Borisov let

mene pa cota prizemlji na travniku malo pod cerkvijo

Zoranov let

Zoranov let

(spet je nekaj zategovalo levo komando !?, pa nič ne najdem pri zlaganju 🙁  ). Luka nas kmalu pobere in nazaj proti Strmci.

Rahlo kaplja, ampak zdaj so oni trije čisto nakurjeni, da bi šli še enkrat. Jaz se javim za šoferja. Slak me sfehta za komplet cota classe (da ne bo treba pakirat M6 🙂 ) in smo že na startu.

Sedaj piha že čisto s Petriča (V). Boris bi najprej kar postavil, potem pa Erzo pokaže na Lipovec in nam je takoj jasno, da bo prava lokacija tam čez sedlo na pobočju.

Kar s terencem zapeljemo tja in gor, dokler (razumno) še gre in hitro postavljati. Jaz itak ne, Slak je nekako izgubil voljo (ostal je malo zadaj spodaj, ko je odmikal ovire na kolovozu).

Odletita samo Erzo in Boris proti sedlu in odvijeta ven lepo nad drevesi in spet potegneta v desno do Studena :-).

Erzov let

Erzov let

 

Borisov let

Borisov let

Z Lukom sva kmalu pri njima (v rahlem dežju).

Tu imamo zadosti in nazaj proti Logatcu.

Med potjo še kar nakladamo kdo je za kakšne neumnosti (npr.nočni let ipd.) in kdo bolj drži besedo, da bo neumnost izpolnil, če je enkrat rekel, da jo bo in tako sem in tja in rezultat je, da se v popolnem mraku zapeljemo na vrh Sekirce na nočni let. Seveda moram v to zgodbo prispevati svojo cota klasse, ker bo Slak odletu (pa ne s svojim M6…).

In začneta z Borisom hitro postavljati (veter 0 ) in seveda ne more ostati Erzo tam, če bo nekdo drug odletu in postavi še on. Rahlo že dežuje po moji ubogi coti, ko jo Luka potegne in obdrajsa bližnjo smreko in sesuje coto, ki je vedno bolj mokra. Medtem postavi Erzo, ki uspešno potegne in izgine v globino teme…

Erzov prvi nočni

Erzov prvi nočni

Luka še nekajkrat poskuša ob najini pomoči in na koncu še ob pomoči žarometov Borisovega terenca, ampak cote kljub svoji veščini startanja naprej ne uspe spraviti dovolj v zrak in se na koncu preda s popolnoma premočeno coto.

Boris nas zapelje kar po pobočju dol do vznožja, kjer naložimo Erza in še na zaključno druženje v Logatec, potem pa razlaz. Erzo  sprejme coto v sušenje do nadaljnjega 🙂 (jutri ?) …

Včeraj zvečer smo se sicer dogovarjali, da bi naj bilo danes bolje na Primorskem, pa je zjutraj tam še vse mokro in neobetavno (napovedana burja je danes zelo močna burja ! ). Zato pa naj bi bilo na Štajerskem bolje. In Erzo predlaga, da gremo gor (prva postaja bo Hom-Prebold). Uki je tudi danes zraven, Mega pa ta smer ne mika in ima še nekaj nujnih del za dokončati… Potencialna Manca je nedosegljivo odsotna.

Tako se dobim samo z Erzom in Ukijem na izvozu Bizovik, preložita robo v LCja in proti Celju. Vmes pokličemo Frenka za lokalne info ob tem SV vetru in izbira Hom se mu zdi odlična.

Najprej odvijemo v Prebold do šolskega terena (da vsaj en skokec naredimo za začetek in si zazihramo vsaj en današnji let, če se kasneje ne bo izšlo…), kjer eni vadijo, piha kar v redu, je pa cesta do vrha še vedno zabasana, tako da si premislimo in gremo naprej proti Burkeljčevemu hribu (naslednji potencialni uvodni start), kjer pa nas ustavi ograjen hrib, neprijazen do padalcev. Nadaljujemo proti Homu.

Medtem ko spodaj čakamo na Frenkov prihod, obiramo bližnjo novodobno graščino s helikopterskim hangarjem. Lokovšek nas odpelje na pristanek, potem pa on z nami do pod vrh. Na sam vrh moramo peš in tu v kočo na pozdravni čaj (časti Frenk) in štrudel (tudi časti Frenk), ki pa se nedoločljivo zavleče in nam začne najedati naš  letalni čas…

Končno smo pri padalih na res lepem štartu (mene so skoraj prisilili, da vzamem za tak start 1.klasso). Hitro postavimo: odleti Erzo in malo zajadra, minutko za njim jaz, potem pa še Uki in Frenk. Okoli hriba proti S tik za Erzom, nad pristankom (Frenkov avto) in v rahlem dežju čez Savinjo, kjer moram pred zadnjim drevesnim šavjem zabremzati v desno čez cesto, kjer pristanem,

Zoranov let

Zoranov let

medtem, ko ga Erzo na klousiča preleti.

Erzov let

Erzov let

Ko pospraviva v dežju (sem vedel, da bi mora vzeti coto 🙂 ), že pride Frenk z lokalnimi kolegi,

Frenkov let

Frenkov let

ki nas zapeljejo do Ukija

Ukijev let

Ukijev let

in naprej gor po avto. Vso pot vedno močneje dežuje, tako da novodošli zaenkrat pozabijo na letenje…

Naprej proti V (naši ekspediciji se pridruži tudi Frenk s svojim avtom), kje pričakujemo konec dežja. Kmalu za Štorami je res cesta že suha. Mimo graščine Jelše in kratek ovinek na Sv.Rok – romarsko cerkvico nad Šmarjem pri Jelšah, kjer Frenk obljublja štart, pa se izkaže, da v tem (šibkem) vetru stvar ne bo izvedljiva (meni se sicer zdi, da so glavni problem kapelce in špičasti križi, na katere se ne bi rad nataknil …).

In gremo naprej. Zdaj vzame vajeti trdo v roke Erzo (v bistvu se že gibljemo po včerajšnjih trasah Erza in Ukija), ki predlaga ponovitev včerajšnjega starta Šerovo (katerega track včeraj ni uspel in tako uradno ni letel tam 🙂 … ). Zapeljemo se gor do kmetije in še 5 min na vrh travnika, pa smo na startu.

Spet hitro postavimo: Erzo, jaz (jasno, da sedaj cota klasse) in Uki … Odletimo in pristanem v dolinici pred cesto

Erzov let

Erzov let

(Erzo najde še svoje rokavice, od včeraj pozabljene)

Zoranov let

Zoranov let

…pospravimo…

Ukijev let

Ukijev let

in potem čakamo Frenka, ki je nekaj zaštrikal in večkrat popravlja in ponavlja, dokler končno ne vzleti.