Padalska jata

Seveda je treba še enkrat gor. Med pospravljanjem pride Manca in smo kompletni.

Erzo na vmesni postaji zamenja padalo (zdaj bo Mantra pokazala, kaj zmore…), Jerry bi končal. LC do cerkvice, roba ven, Jerryja nahecamo, da vseeno gre po robo na spodnjo etažo. Piha še malo močneje (pa malo bolj z desne) kot prej.

Starta Tom, pa Erzo, pa poskuša Manca, ki jo zanese v levo in raje prekine, kot da bi naprej trgala že od Erza načete drote.

Tom in Erzo sta že rahlo nad štartom (glej slike) in krasno jadrata.

Startam jaz, pa še Jerry in potem še Manca. Hitro poberemo nad start, potem pa jadramo in jadramo in se izogibamo en drugemu (“ples v vetru” ), tako da se čim manj oviramo. Vsaj meni se zdi, da prav pazimo en na drugega in si pomagamo, da je za vse najbolje (glede na malo prostora, ki nam je na voljo, le tako lahko vseh pet hkrati uspešno jadra 🙂 ).

Po slabe pol ure pristanemo en za drugim na letališču (Erzo seveda zadnji 🙂 ). Vsi zadovoljni. Super je blo.

Zoranov drugi let

Tomov drugi let

Erzov drugi let

In prvič v zgodovini Ane je bilo kar 5 padalcev hkrati na njej 🙂 in nad njo. Tako je to bila 2x glavna nagrada in sploh ne tolažilna.

Slabo  z močnim JZ že drugi dan. Ščuka prijavi interes za 13.30 na letališču Divača, ker bo potem Vremščica zasigurno. Matejka si je vzela (skrajšan delovni) dan zase in je zraven. Mega okleva, ker zlaga drva, ampak bo videl (torej je tudi zraven :-)), Erzo NE. Njega ne bo Ščuka nategnil, da bi rinil tako daleč, on gre na Sv.Ano.

Mateja do mene, mimo Vrhnike (Erzo se ne da) in po Mega na Trikotnik. Ker že malo rosi, se odločimo najprej pogledati na Strmco, kjer v bistvu sploh ni tako slabo (močno piha, pri avtu 6/7,5, vendar je na meji, skoraj nič ne rosi), le sluzasto je in kaže, da malo više gori piha še močneje.

Pa gremo raje naprej, vendar ne na boljše ampak v rahel dežek. Govorimo s Ščuko, ki je še vedno optimist; Vremščica bo, samo ni še čisto tam (prihaja iz Ilirske)… Potem pa le pride tjaj in javi, da žal dežuje… In je pošteno, da obrnemo, on pa bi šel pogledati Vrhpolje (sprašuje za detajle, kako na start)… In obrnemo v Razdrtem na avtocesti nazaj in smo že blizu Unca, ko pokliče, da je J od Kozine pa vse suho in OK.

Ampak se ne damo in ne obrnemo še enkrat. Mega izjavi, da se ne bo premaknil severno od Unca, tako da sama nadaljujeva proti Vrhniki in se poveževa z Erzom. Je na poti na Sv.Ano in bo javil, kako je. Ko na Vrhniki odvijeva dol, Erzo pristane.

Erzov let

Gasa v Podpeč, kjer naju že čaka spakirani Erzo na cesti. Gasa gor. Pri cerkvici piha. Močno. Mateja pravi, da ne bo.

Matejka in Erzo mi raztegneta coto (in jo držita, da jo ne odpihne), jaz v tangice. Nekajkrat ga sfuzla sem in tja, potem pa ga le skupno obvladamo v zidek (5/7,5, trakec občasno čisto našponan…). Ko malce popusti, ga rikverc le dvignem nad sebe in stabiliziram, pa se komaj premaknem naprej (me bo rikvercnlo ?), pa Erzo spet zavpije, naj popolnoma spustim komande in porinem naprej in le speljem. Najprej me drži skoraj na mestu, gre počasi naprej in rahlo gor. Čutim, da res piha močno, vendar je laminarno. Malo zavijem sem in tja, ko pa sem bolj zunaj, pa samo spusti in odpeljem na letališče.

Zoranov let

Ko pospravim, sta Erzo in Mateja dol. Nevidni pošlje sms, da je odletel Vrhpolje… Pa smo spet leteli :-).

Zjutraj pokliče Štusej. Predlog je Primorska: Lijak ali Goljak. Meni kamere kažejo slabo  vreme tam doli, mi je všeč Goljak, samo bo najbrž premočno. Pokliče še Mega. On je še najbolj za Lijak, bo preveril s Ščuko za one obmorske kraje. Ščuka za Lijak. Erzo se prilagodi (Ščuki ?).

Ob 12h na Vrhniki v avtobus (pardon, enoprostorec) k Erzu: Štusej, Manca, jaz. Na Uncu še Mega. Pod Lijakom čaka Samo na nas (Ščuka, Marko pa še Tomo NG in inventar Istok). Na start. Vse grdo, tmurno, piha šibko, hladno.

Takoj postavim, da se ogrejem, ostali nakladajo in čakajo na kaj? Naši predhodniki scurili brez popusta. Postavljajo še ostali.

Erzo starta in odvije na levo in curi. Jaz kmalu za njim, v levo, vlečem ob pobočju do V roba, zavijem naokoli in odcurim na pristanek.

Zoranov let

Erzo pristane malo za menoj.

Erzov let

Potem še Štusej

Lukov let

Marko, Tomo, Manca, Istok, Mega. Samo Ščuka kar nekaj drajsa in ostaja gori na nam nerazumljiv način. Pospravimo in se spravimo v avtobus, on pa še vedno v luftu v pristajalnem manevru, ravno ko odpeljemo. Žalost :-(.