Erzo danes ne (tako je napovedoval včeraj :-)), Mega ne ve kdaj bo fraj, Manca po 13h. Napovedan močan JZ popoldan z jačanjem. Mene mika Krvavec (pa kaj odleteti). Pokliče Boris, da bi šel na Ambrota, ker ima zvečer v tamkaj bližnjih krajih dogodek in se vse poklopi. Manca ne verjame v Krvavec (da ne bo šla gledat vetra…) in se odloči za Ano, Erzo pa tudi.

Pri odhodu iz LJ se slišiva še z Damjanom, ki je tudi za Krvavec. Med potjo vidim, da veter po Ljubljanski kotlini res nažiga. Erzo  javi, da je na Ani premočno.

Pod Ambrotom že čaka Boris, kmalu je tu  tudi Damjan. Nekaj  Čehov/Poljakov dviguje na pristanku padala (tečaj ?), kmalu pa se jih za srednjo množico pojavi v luftu. Visijo visoko pod oblaki in se skoraj ne premikajo (proti vetru), nekateri vlečejo ušesa, nekateri pristajajo na travnikih nazaj po dolini… Ker veter ne popusti (in je z višino močnejši: na Ambrotu in na Krvavcu sunki 9, na Gozdu tudi), se odločimo za Kamnik-Špica.

Ekspedicija se premakne v Kamnik in gor. LCja pustimo na parkingu ob cesti, sam vzamem Rooka in lahko opremo in peš po potki gor. Na startu sorazmerno mirno z občasnimi sunki (3,5/5,5), piha malo z leve. Ampak šavje pod startom in krošnje levo in desno od štarta pa vršijo in očitno tik pred štartom piha zares ob lažnem miru tu zadaj.

Po nekaj obhodih merilcev (vsi trije po vrsti :-)…) se začnemo prepričevati, da sploh ni tako hudo. Pa se Damjan javi za sondo in raztegne. Z veseljem mu pomagava. Naredi lep zidek, ga prvič hrbtno potegne in mu ga samo klofne z leve, sesuje padalo, zanese v desno in vrže na šavje. Pomagava mu nabrati in še enkrat.

Zdaj je bolj uspešen, lepo ga dvigne proti levi diagonalno po startu, potem pa mu veter zagrabi na pol obrata in ga samo liftne gor. Naprej od starta se komaj premika (gas ?), nazaj prileti kot sneta sekira. Ko nekaj časa opazujeva njegovo jadanje, postane za Deluxa sprejemljivo in postavi še on. Zidka niže proti robu kar ne more lepo postaviti (piha res precej z leve, ob desni pa rotor), ko pa mu uspe dvigniti, ga samo izstreli gor in odnese v desno, da ga že vidim na drevesu… Potem pa ga samo lifta gor in gor in v začetku 0 naprej… Končno se odmakne naprej od starta in zalebdi.

Mene prvi in zlasti drugi start ne navdušita in rabim kakšne pol ure, da prebavim. Veter kvečejmu pojača in, presledki umirjenosti so vedno manjši. Najprej hočem pospraviti (samo odlet me skrbi ob tem vetru z leve, v zraku bi že bilo, čeprav nimam gasa…), potem pa se umirim in postavim. Čakam, da pihne bolj gor in dvignem kot profesor: počasi gor, zabremzam, preverim, vse OK se obrnem slowmotion in stopim v zrak. Liftne me gor, vendar sploh ne močno. Boris in Damjan se vozikata sem in tja (hitro sem in počasi tja…), jaz tudi malo zaokrožim, potem pa rinem ven. Krasno drži in dviguje, dokler se bolj ne odlepimo od hriba. Boris se odpelje proti pristanku, midva z Damjanom že malo polebdiva skupaj, potem pa dol. 

Zoranov let

Zoranov let

 

Damjanov let

Damjanov let

 

Ko pospravljamo, se v zraku začnejo pojavljati nova in nova padala in kmalu jih vsaj pet jadra okoli starta. Do avta, Boris na sladoled, midva z Damjanonovim avtom gor po LCja in se že pridruživa v slaščičarni. Po gori sladoleda (predvsem jaz) se poslovimo.

Damjan domov, midva z Borisom pa na dogodek –  predpremiero komedije-Avsenik musicla-predstave, v kateri nastopa tudi Borisova Tinkara. Super, da sem sprejel vabilo :-).

Glede na vreme in veter bi jaz šel najraje v Karavanke (Krvavec pa to…). Mare samo čaka poziv, da se aktivira. Erzo najprej ne ve čisto, kam bi šel (Nevidni vabi na Vremščico, pa takoj pristane na Slivnico, kar je Erzov predlog…), se celo strinja, da bi bil Krvavec danes OK, ampak Mega sploh ne mika v naše kraje 🙁 in z Erzom sta takoj zaveznika, da je edina prava izbira (glede časovne usklajenosti, pa vetra, pa zvezd,…) Slivnica. Midva z Maretom se prilagodiva: gre jata najprej na Slivnico, tam bova midva itak scurila in greva potem na Ambrota na miren večerni let :-).

Z LCjem po Mareta v Fužine, potem do Vrhnike, tam prestopiva v Erzov luksuzni enoprostorc (=nekdanji avtobus, ampak ima na novo zaflikano pravkar presekano gumo, je pa še vedno brez klime…) in na pumpo v Cerknico, kjer vskoči Mega. Kombinacija s Simonom Grimšičem se nekako ne izide, sedi pa dotični s svojo 1/2 na startu, ko pridemo gor. Hitro postavimo, potem pa ugotovimo, da itak ne piha nič in gremo počivat v senco in se gremo botanike (vsaj nekateri, drugi modrujejo kar tako…).

Ko končno začne pihati in se pojavi na startu še Urednik, da Erzo komando za akcijo in z Megom sta že v zraku. Takoj za njima sem jaz, odločen, da se ju držim ko klop. Mega najde neko dviganje, jaz se najprej matram na desni, potem pa zadenem na zlato žilo. No, to je krasen steber, kamor pride takoj Erzo in skupaj vrtiva (prvič, da s soborcem res v istem krogu vrtiva steber dokler gre. In gre do 1600. Tu nekje steber oslabi in Erzo se odpelje v smeri SV (Krim-Kurešček). Mega je nekje še višje, jaz pa za Erzom. V to smer se sicer razvijajo karfijole, ampak Erzo že ve… Ko se doline strmo dvignejo proti Osredku, Erzo dobi dviganje in začne motati. Ko pa jaz pridem tja, ne dobim nič in zacurim kot mladi mucek. Pod mano je vasica Hruškarje in že izbiram travnik (pokošen) za pristat. Vseeno lovim sem in tja in slabih 100m nad tlemi ujamem šibko dviganje, ki z vsakim metrom vrtenja postaja močnejše. Kmalu je okoli mene že vse hladno in rahlo megličasto. Dviganje je sedaj že 2,5 in nad mano črn oblak. Erzo in Mega (in Urednik) so pod veliko črno karfijolo nekje nad Osredkom in tja me ne mika. Desno tudi moja črna baza in ker ne vem, kako bo še vleklo gor, se odločim proti Blokam. Res je tu najbolj jasno, drži pa tudi slabo in začnem pospešeno curiti. Pri Novi vasi se usedem na tla in leta je konec.

Zoranov let

Zoranov let

 

Javim Maretu kje sem in ko pospravim, čakam še nekaj časa, da je pri meni. Manca prihaja z Deluxom na start, midva pa še ne veva, kam naprej pobirati. Zato si v Novovaškem Mercatorju kupiva radlerje in sladoled in pico in se zažreva pod vaško lipo. In gledava črnino na V, ki raste in zastira že to polovico neba. Začne še grmeti. Pa javi Mega, da je pristal blizu Pijave Gorice, malo za njim pa še Erzo poroča z Iga, da je tam.

Erzov let

Erzov let

Manca in Delux bosta rešila Megov avto, ko bo ta rešil njiju, midva pa v pobiralno akcijo: Bloke, Rašca, Turjak (tu se začne huronska nevihta s strelami in kepami vode…), Pijava Gorica in Ig (naloživa Erza) in preko Šmarja nazaj proti Pijavi, kjer na pumpi čaka Mega. Namesto, da bi šli naprej, čakamo na pobiranje Urednika, ki se ne javi (lep izgovor za posedanje ob piru na pumpi 🙂 ). Ko spijemo in se Urednik od nikoder ne pojavi, Erzo ugotovi, da nima več smisla čakati. Odpeljemo Mareta v Štepanijo (saj smo blizu), ker bi rad za danes zaključil z letenjem (pa še sploh ni letel, ampak Ambro ga več ne zanima, bližina toplega doma je močnejša….).

Potem pa na Vrhniko, kjer se Erzo odklopi, ker se gre na Bajer namakat z družino (bližina toplega doma, pa to…). Vmes še dobimo info, da sta Manca in Delux uspešno zaključila misijo na Slivnici: sta letela. Jaz pa zapeljem še Mega na Unc in razlaz.

Na poti nazaj se slišiva z Erzom, ki ga topli dom ni nič kaj toplo sprejel (no, mislim toplo je itak skoz več kot 35st, ampak to je drugo…): familijo ne zanima Bajer in ta jajca, ampak gredo po svoje in Erzo bi sedaj utopil žalost namesto v Bajerju, v kakšnem projektu. Spomnim na pozimi ogledani Špilj (JZ je tapravi…) in sva zmenjena.

Micika naju vodi proti Črnemu vrhu mimo Horjula, vmes se skoordinirava s Klemnom Plestenjakom, da naju pričaka (v resnici midva čakava njega, ker Erzo pozabi poklicati, dokler je še kaj signala…) in gor pod strmino starta nad našimi glavami nad cesto.

Zvlečemo se na start in malo počijemo. Veter enkrat je (močno), enkrat nič, enkrat z desne… Pa pride še Grjolj Jure z Iztokom in potem si delimo komplimente, kdo bo prej startal… Erzo navesi še nekaj trakcev in takoj je start bolj prijazen in bolj sprejemljiv za letenje…

Sprovociramo Plestenjaka, da odleti in v zraku je super mirno in jadra. Postavim še jaz coto in v luft. Za mano še Erzo, pa Grjolj in Iztok. Samo malo zaplujem sem in tja in proti pristanku. Ves čas čakam, da bo nekaj ruknilo, pa nič. Veter z desne je kar občuten in zelo počasi se pomikam ven nad dolino Smolnika. Ker imam bogato višino, na koncu zavrtim in pristanem ob cesti na pokošenem travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Malo za mano pristane Iztok,  potem Klemen in na koncu Erzo.

Erzov let

Erzov let

Grjolj je pristal na vmesnem platoju.

Grem po avto in se posloviva od prijaznih domačinov. Novnov za oba 🙂

Erzo je že zjutraj na obratih. Dan kot včeraj in včeraj je Ščuka 4 ure raztural nad Vremščico. Torej gremo danes tja. Pa še eno presenečenje: Mare zjutraj pošlje pozdravček z vrha Stola, kjer ravno startuje po jutranjem ogrevanju (startal ob 5.30 v dolini -> 2,5h do vrha !!! ). Pol ure kasneje pokliče, da je na tleh in bi se pridružil jati.

Ob 11h na Vrhniki. Mare je že tu, od nikoder se pojavi TnT in potem še Erzo in v LCja. Na Uncu že čaka Mega in že smo na Vremščici, na zgornjem startu. Še transport Ščuke in Edvina s spodnjega starta in začnemo se štimati. Vročina je že strašna, vetra pa še nič pravega. Malo moramo počakati in Mare je današnji vitez. Ker je že dobil jutranjo dozo, bo vodil zemeljsko logistiko.

Najprej malo poskakuje okoli starta Erzo (nabira starte – pa da vidimo Svoleta),

Erzov prvi poskus

Erzov prvi poskus

Erzov drugo taktiziranje

Erzov drugo taktiziranje

ko pa odleti Edvin in najde prvi steber, odleti tja tudi Ščuka in takoj za njima še Erzo. Potem Mega in jaz in zadnji še TnT. Predno se znajdem, so prvi štirje že visoko pod oblaki, pa tudi TnT me hitro nadleti. Tudi jaz vdenem steber in se odpeljem v nebo do 1500. In tu doživim svoje dosedanje najlepše srečanje v zraku: najprej se približam ptiču, ki lebdi in vrti v stebru z mano in vidim: beloglavi jastreb. Nekaj trenutkov kasneje pride še drugi in skupaj zavrtimo nekaj krogov 🙂 (pa nimam kamere…) !! Približam se jima dovolj blizu, da vidim detajle in sem popolnoma fasciniran nad mirom in eleganco, s katero lebdita v stebru… Potem pa izgineta po svoje… Jaz pa naprej za ostalimi. Še najbolj sledim Megu, ki se za ostalimi odpelje proti Krasu pod lepo črno bazo. Drži se bolj na levem robu oblaka in sem za njim. Zgubim do 1100 in Na Gavgah najdem pod oblakom slab steber, ki me spet odpeljem do 1450, ko dviganje zgubim. Malo se lovim sem in tja, potem pa nadaljujem za Megom, vendar gre drastično dol. Sem v smeri vetrnice nad Potočami, ko se predam in poiščem pokošen travnik pri stari cesti iz Senožeč v Sežano.

Zoranov let

Zoranov let

Sporočim Maretu, kje sem in samo naberem padalo skupaj (saj moram še enkrat gor na popravca). Med čakanjem opazujem ostale, ki z vetrom norijo nazaj čez Vremščico tudi že precej nizko…

Mare je kmalu pri meni in spet sva na startu. Nagovarjam Mareta, da greva oba v luft, pa se izkaže, da nimava podpore (Ščuka je res že pristal na letališču, ampak je že v avtu in na poti proti svojim družinskim obveznostim – vrtcu). Erzo javi, da sta z Megom na tleh blizu Pivke.

Erzova Vremščica

Erzova Vremščica

Maretu se preveč ne da v zrak in se odpove letenju in stvar je urejena. Ponovno postavim in potegnem (no, večkrat, ko Maretu hočem demonstrirati hrbtni start 🙂 ).

Na startu je mogoče malo močnejši veter, ampak v luftu pa ne najdem pravega stebra in samo drajsam sem in tja največ do višine zgornjega starta. Ko vidim, da s popravcem ne bo nič, se odpeljem ven in pristanem na Piki nad cesto.

Zoranov let

Zoranov let

Še preden pospravim, je Mare že pri meni. Erzo sporoči, da z Megom že imata štop do Postojne in da je TnT pripeljal do Slivnice …

TnTjev let

TnTjev let