Še preden se jutranje megle dvignejo nad Ljubljano, Erzo že pokliče, kam bi šli danes. Krvavec odpiše (ne bi ponavljali), potem pa hitro preko Porezna pade ideja za Veliko planino. Meni se zdi super (že dolgo nismo bili), pa smo zmenjeni. Erzo skoordinira s Hančičem za na zajlo ob 13h, Klemen pa zrihta ratrak za furo na start. Mega je za, Manca tudi (če bo le uspela s službo pravočasno zaključiti).

Na Britofu se dobiva z Erzom 0b 12h, malo kasneje se priključi še Uki (ves na obratih pridrvi s službene poti iz KP), Delux pa spusti udeležbo. Mega čaka Manco s prižganim motorjem pred salonom, da oddivjata cilju (gondoli) naproti in to tako uspešno, da prideta v Godič celo pred nami tremi (ki smo šli kao prej, da ne bomo zamudili).

V Godiču se zbašeta k nam v Erzov prostorni enoprostorec in gasa do gondole. Klemen s klientom je že tu in pride še direktor žičnice, ki bo naš osebni ratrakšofer. Žičničar že skoraj zalaufa gondolo, ko pridrvi še Jone Hribernik na mopedu kot predstavnik PTT in smo kompletni. Zajla gor. Potem pa malo počakamo, da usposobijo ratrak za akcijo in se končno naložimo. Jaz celo v kabino (starejši imajo prednost 🙂 ) in oddizlamo cikacaka proti Gradišču. Zadnji del še odpešačimo in smo na delno zasneženem startu.

Vetra skoraj nič, kar ga je, pa piha z desne (SZ ?, namesto napovedanega JZ, Z). Pri postavljanju Jone ugotovi, da mu je ratrak skuril rukzak in zic vse do rezerve 🙁 (tole zastonj uslugo bo res drago plačal).

Prvi odlaufam pravokotno na veter po pobočju in se uspem odlepiti v zrak. Tudi malo ne piskne ampak samo počasi curim. Zato se hitro usmerim direkt na Kamnik. Ciljam malo desno od Ravnega hriba (Pirčev vrh), ker se bojim, da bom prenizek, pa ga potem lepo preletim. Tu upam na kakšno termiko, pa nič. Nadaljujem naprej in toplota v višavah se začne spreminjati v hlad pod inverzijo. Nad samostanom sem dovolj visoko, da nadaljujem proti Staremu gradu in se že skoraj odločim, da grem mimo, pa se mi nenadoma zazdi, da je Perovo (s prvim travnikom) le predaleč in raje obrnem in pristanem na stadionu.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, vidim, da ostali prihajajo proti Mekinju in tam pristajajo,

Urošev let

Urošev let

razen Erza, ki me preleti in pristane malo naprej na poslanjenem travniku pod Gradom.

Erzov let

Erzov let

V Kegelj-baru počakam, da se rešijo logistični problemi. Pome pride Uki, skupaj greva še po Erza, Manca in Mega pa med tem zasedeta stole pr Keglju, kjer zaključimo današnji letalni dan.

Na koncu še Manca in Mega objavita svojo planirano letalno ekspedicijo v Nepal takoj po Novem letu :-).

Danes na Primorskem še vedno nabija burja in zdi se mi da bo prava izbira Krvavec. Pokličem Erza, ki je, presenetljivo, takoj za (“ja, to je danes po moje edino smiselno, sem tudi jaz gledal…”). Še Mega obvestim o zbornem mestu na Britofu in smo zmenjeni.

Ob 12.25 presedeta k meni in gasa pod Ambrota, kjer ravno pristaja Cigla. Pove, da je bilo super jadranje na V robu. Malo še čakamo Simeona, potem pa se Cigla javi, da gre z nami do gondole in bo prestavil avto dol.

Gondola+sedežnica je 13+(2) € in že brenčimo z jajčki gor. Pri šestsedi z mimoprivozečim Guidom počakamo Simeona, potem pa se 15 min sončimo na zajli do vrha Krvavca. Piha V (5/7 cca) in Malina pegla ob V robu sem in tja. Snega skoraj nič. Simeon se odloči za Zvoh in odšiba.

Pri postavljanju pomaga Guido (ki danes samo borda). Šele v četrto mi uspe padalo hrbtno stabilizirati, potem pa stopim v zrak proti Kamniku. Erzo je že vmes odletel, malo za mano pa je v zraku tudi Mega. Vozimo sem in tja ob pobočju in se izogibamo eden drugemu (vmes se vsake toliko pridrajsa še Malina). Počasi kar ujamemo ritem, tako da si preveč ne nagajamo. Občasno odpeljemo tudi bolj ven, tudi proti Zvohu.

Čez kakšne pol ure se Mega odpelje v smeri Kamnika in jaz za njim. Erzo pa v smeri Kompotele. Mega lepo drži, mene pa začne požirati vedno bolj, bliže kot sem Kržišču. Tudi z gasom gre naprej le 15, tako da raje odvijem desno in se vmes zapeljem do Jezerc, nato na V pobočje Ambroža in curim še naprej nad Grajca. Šele tu spet prime in malo naberem. Kmalu smo spet vsi trije skupaj in drgnemo Grajca, dokler se ne naveličamo (jaz prvi…) in odvijem na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: je dohtar reku, da samo z ležanjem ne bom ozdravu…. Naslednjič bom še še bližje pogledat, kje sem 23.2.1990 že skočil-štartal s padalom s Kompotele

Komentarji (4)
  • 1.Aleš Bajda : svež mrzu luft zdravi… 🙂 8) [03.12.2013 18:06]
  • 2.Simeon Klokočovnik : Da nam bi uspelo priti na drug stran Košutne, do Kompotele, tam pa iz Bistrice še lepše vleče kot tu na Krvavcu, pa si ti precej daleč zlezel, mene je koj požrlo. [03.12.2013 19:25]
  • 3.Andrej Erznožnik : a misliš okol Mokrice? Tam zad bi moral bit Sever, da bi bilo uporabno. Bil je pa le en V-SV [03.12.2013 20:16]
  • 4.Simeon Klokočovnik : Ne ne, tam zad pozim vedno SV gor piha in danes se je prav čutilo, da obliva hrib. Sumim, da že iz Logarske, no pa da ne bom preveč pameten. [03.12.2013 21:01]
 

Ko pospravimo, še malo klepetamo s Ciglo, potem na pijačko pod Jenkovo.

Tu pa nas zaskrbi, kje je Simeon. Na klice se ne odziva, nobeden ga ni videl ne startati z Zvoha, pa tudi v zraku ne. Zapeljemo se pod gondolo in njegov avto je še tam (brez pozabljenega telefona v njem 🙂 ). Še bolj nas zaskrbi. Odpeljemo se še gor v Stiško vas in že hočemo klicati GRS, ko zagledamo samotnega padalaca, ki vozi v smeri Stiške. To je lahko samo Simeon. Namesto, da bi pristal zgoraj, pa zavije nazaj v kotel. Hitro z avtom dol do gondolske postaje, kjer ujamemo njegov atraktiven pristanek sredi parkinga !! Malo ga za šalo oklincamo, kam da je izginil, potem pa veseli, da je vse OK, naprej proti LJU. Super letenje :-).

Simeonov 1.let

Simeonov 1.let

Simeonov 2.let

Simeonov 2.let

Simeonov komentar leta: Prijeten sonček in prijetna družba. Je pa res, da prejšnjih 10 let sta bila kvečjemu dva hkrati gor , zdaj pa kar naenkrat gužva. Ciglič pa Piškur sta kriva.
Komentarji (1)
Simeonov komentar 2.leta: V drugo pa manj sončka, ki ni več štopal V vetrc, pa je bilo idealno, pa spet fajn družba.
 
 

Danes čudovit dan in močna burja čez vso SLO. Na Gorenjskem malo manj, na Kovku pa 25/38 m/s ! Malo si ogledujem in po postajah je edina varianta Gozd (na Krvavcu 2/10 V). Kličem Erza, ki ni preveč navdušen in poroča o bolezenskem stanju. Ko je v igri dokončna odločitev, celo izgubi telefon in ga kličem v prazno. Ko me končno pokliče, sem že na potki proti startu.

Na startu meša V,Z rahlo S in občasno J. Đoko na startu že drugič postavlja in ga pri skorajšnjem odletu sesuje. V tretje mu le rata, ampak ni preveč spodbudno. Ko postavim (cota klasse), je že v pristajanju. Ko startam, pričakujem močan ruker z Z, pa ni nič. In tudi potem ni sploh nič, tako da samo scurim na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Tu čaka Kurnik s svojo skupino, da me odpeljejo gor po avto. 6.min letenja! Ampak bil je sonček in lepa narava, če že jadral nisem :-).

Danes zaključna gužva z mojim oživljenim računalnikom, tako da se samo pustim obvestiti (Erzo), kdaj se dobimo.

Poberem Matejo; do Vrhnike, kjer Erzo prevzame današnji prevoz (“sem pri volji, da peljem, pa še poln kesel imam…” ). Do Unca, kjer prisede še Mega (ki mu je danes že kar prepozno 🙂 – počasi se vrača v stare tirnice…) in naprej do Anje. Krasen dan, sonček, malo vetra (ob 13h še malo S).

Čez minutko pride Samo Božič s kombijem (bomo morali leteti z Lijaka vsaj do sem, je edino Erzovo navodilo). Gasa pod Lijak in gor, direkt na start. Tu je kar precej ljudi, kogar pa ni tu, je na Kovku…

Začnemo se kar pripravljati: Erzo je seveda prvi (Ščuka je že v luftu…), potem z Megovo sopripravo odletim jaz, potem pa Mateja in še Mega. V zraku podobno kot včeraj, s tem, da je meni dosti lažje pobrati nad greben. Gneča me dela kar nervoznega in ko imam vsaj približno dovolj višine, takoj naprej proti Zmajarski. Vmes malo gore-dole, na Zmajarski pa dobim lep steber do 1100 in naprej za rob. Mateja me tu dohiti, (ne da bi jaz vedel, da je blizu). Obrne, ker se ji zdi, da je že prenizko in gre nazaj še enkrat nabrati, jaz pa kar naprej (čeprav nizko). Tu pride nad mano v nasprotni smeri Erzo (ne da bi jaz vedel, da je blizu) – nazaj proti startu nabirat kilometre. Jaz se plazim nizko pod grebenom dalje, občasna majhna dviganja, dokler pri Modrasovcu le naberem nekaj več in se odpeljem čez. Priklopim malo pred Hubljem, na Hublju že lepo naberem nad greben, potem še en lep steber in sem čez 1000 in do Podrte, kjer še enkrat naberem. S 1100 grem čez, pridem tik pod Plazom, poskušam malo podrajsati, pa mi na koncu ne uspe in se odpeljem proti Podnanosu. Pristanem blizu strelišča za Vipavo.

Zoranov let

Zoranov let

Ker je nekaj za nami prišel na Lijak še Uki, po postajah Erzo zorganizira logistiko: Mateja (ki je pristala pod Lijakom) pelje Ukijev avto izpod Lijaka do mene. Medtem pristaneta Uki in Erzo tik pred Podnanosom,

Erzov let

Erzov let

Urošev let

Urošev let

kjer ju pobereva in naprej do Avio Puba. Mega (ki je obrnil Nanos :-):-) ) je določen, da pripelje tja še Erzov enoprostorec. Še zaključno druženje v Avio Pubu ob štajerskem kompotu, rebercih in pici in lep dan je zaključen…

 

Erzov komentar leta: Ob 12:20 spred Anje na Lijak na ponoven ogled širih češenj, ki so pri kasarni in zmajarski kar zacvetele in tudi nizko v Nanosu sem videl dva dreveščka, ki so spomladansko ozelenela

V službi še vedno gužva z informacijsko tehnologijo (beri: oživljanje mojega mrtvega laptopa), zato sem brez tekočih info… Štusej bi šel zgodaj, Kavčič po SMS išče kompanijo, pa se javi Mega, da bi lahko že kmalu šel (Erzo bi tudi, ampak malo kasneje). Ko se z Megom uskladiva, se izkaže, da se je Erzov kasneje že zgodil in že šiba s Kavčičem. Lusja je tudi v igri, Mateja danes ne.

Tako se ob 12h dobimo na Uncu Lusja, Mega in jaz. Mega zduvja pod Lijak in takoj zatem še gor na start. Tu so Erzo, Ščuka, Štusej, Kavčič (in še kdo), ki se jim je tako mudilo. In smo skoraj hkrati v zraku.

Jaz po obetavnem začetku skoraj scurim in se pol ure drajsam na V robu, da se na koncu le spajsam nad greben, kjer pa je dosti manj razrukano, kot v bitki prej. Malo še drajsam okoli starta sem in tja, na koncu pa se odpeljem proti Danijelu, tam še malo zavrtim in naberem, potem pa ven na pristanek, kjer pristanem po 1 uri skoraj hkrati z Lusjo in Megom.

Zoranov let

Zoranov let

Potem pa k Igyju na čevape in dolgotrajno čakanje na njegov prevoz Mega gor po avto.

Erzo je seveda tiščal do konca in scuril nekje pri Kronberku.

Erzov let

Erzov let