by ·Komentarji so izklopljeni za 120523 Ulovka

Vreme čudno. Više gori močan SV, dopoldne se 5x zamenjata dež in ne-dež. Jaz se že tresem. ŽE tri dni nič. Erzo najprej odpove sodelovanje (na Vrhniki itak spet uliva), potem pa okoli 15h le še enkrat pokliče, da je spremenil mnenje (vzrok: nehalo je deževati ? Poklical je še 1 pacient – Mirko ? Nikoli ne bomo vedeli… ) in da pejmo na Ulovko pogledat.

Na poti na Vrhniko in z Erzom gor: mir in milina in sonce in šajba z modrim nebom… Priključi se še Mirko na Ulovki (začne nabijat nekaj o Z, ki mu je pihal med vožnjo, pa to – kr neki…). Po cesti do ovinka in po kolovozu do izravnave, robo na hrbet in čez privatno parcelo prek travnika na start. Piha. Pihne močno. Pihne manj. Skoraj nič. Pihne močno. Drevesa šumijo (občasno). Iz začetnega zagona in herojev se začnemo spreminjati v pusije. Kdo bo šel prvi?  Mirko si je že po poti zagotovil varnost (“…a vidva bosta kar postavla in odletela, al bosta kaj čakala…”), torej eden od naju. Men se niti ne zdi tako strašno (edini problem je, a pri takem direktnem vetru prideš sploh čez, saj sta tu dve polici in vse skupaj je kar nizko…v bistvu je malo verjetnosti, da prideš čez, kje bi pa pol pristal…). Torej sploh ni problema, saj smo v takem že neštetokrat startali, sam, da tule ne veš, kje bi pristal… Erzo ima druge pomisleke, ker obuja spomine na pretekle dogodke v  podobnih pogojih: “… ko je Mega potegnil, ga je odneslo gor in pol rikvercalo na levo do vlečnice in ga odložlo na tla in pol je bil najbolj vesel človk…Tud Kus ne bi v takem, ker je že enkrat, pol pa… Ampak ta direktni veter s S bi bil idealen! Kako bi se dans jadralo tu ! Levo desno ob grebenu…” .

Jaz ves čas merim veter 1,5, 3,5, 5,5, 1,5 /max 9,2. Ampak tist max prbije samo redko… Erzo pokliče Lukca Slaka in ga začne kurit, kolk bi se dalo dans tu navintat. Tamali je dober: da bo pogledal zvečer na OLC pravi… Pol pa pokliče še Borisa (ki je itak za vogalom) in Boris trzne, odloži svoje rezbarije (zmotimo ga, baje, pri rezbarjenju…) in je čez 20 min pri nas. Brez padala (je v avtu). Pogleda, ugotovi (brez vetromera), da tole pa ni zaenkrat in gre po pir.

Ta čas, ko udušimo dva pira, opazujemo osebka/rambota/lastnika sosednje parcele, ki kroži nami (mislim v prenesenem smislu – se plazi po šibju pod gozdom v pobočju nad nami, ker v resnici so nad nami tudi ptiči, ki tudi krožijo – ampak tisti nimajo šibrovke ali pištole z vsaj štirimi naboji…) in daje vtis, da bo povzročil konflikt zaradi prehoda čez privatno posest.

Piksni sta prazni. Dva ptiča (kavki, sraki, beloglava orla ?) pa lebdita in jadrata 20 m nad nami. Ko se usmerita v veter, sta na mestu, če hočeta naprej, pritisneta na gas (=zamahneta s krili), ampak gre komaj kaj, potem pa ju celo rikverca (ugotovimo vsi soglasno), tako da ju splakne za drevesa za anteno in izgineta iz našega vidnega polja (zlasti mojega). In to je konc za dans in priznamo poraz … in gremo dol. Ampak stik s padalom je pa bil (Erzo). In na zraku in sončku smo bli 2 uri in se malo podružili. Ko se vozim proti LJ nekaj minut kasneje (nič kremšnit) pridem v naliv tipa urnebes in črno nevihto in čakam, kdaj bo začela toča…

by ·Komentarji so izklopljeni za 120519 Čaven – start Modrasovec P734 14:26:39

Zjutraj najpred po SMS pade Erzov predlog za Smuk, ko pa se slišiva, sva oba takoj za drugi (Megov) predlog: Čaven. Glede na napovedani V, SV naj bi bilo to ustrezno, pa še novnov bo (če bo…).

Na Vrhniki se ob 9.30 zbiranju jate pridruži Jože Iskra, zbaševa se v Erzov avtobus in to je to. Manca bo prišla po 12h, ko konča šiht, Mega pa s svojim avtom že drvi proti osnovnemu pristanku pred Lokavcem. Ko pridemo še mi tja, se presede in kompletni (Mateja D.O. na Ptuju, Damjan D.O.pod Lijakom – “ampak bo letel danes 100%”, od Mareta nič glasu = D.O.) odšibamo proti Predmeji in po gozdnih cestah na start pod Modrasovcem.

Malo se razgledujemo, potem pa kmalu odnesemo robo na start (eni po krajši, drugi po daljši poti… 🙂 ) in začnemo postavljati. Veter 2,0/4,0 in SV, kar je precej pod kotom na pobočje (kasneje zvemo, da je tam idealen J za startat po travniku dol). Prvi postavi Mega in atraktivno odleti v drugem poskusu z majčkenim vozlom. Erzo je drugi – elegantno stopi v zrak. Jaz sem tretji in ker sem preveč na robu, mi Jože pomaga prestaviti padalo malo desno na izpraznjeno Erzovo mesto, potegnem naprej in elegantno (kar je pri meni redko) stopim v zrak.

Po nekaj obratih kaže, da bom scuril, potem pa ujamem lepo dviganje in naberem do 1500 nad Modrasovcem. Ker mi više ne gre in je vse dokaj živahno, se z (še vedno SV) vetrom odpeljem proti Kuclju in sem že 200m niže. Spet ujamem dviganje in naberem do največje današnje višine 1542m. Grem proti Lijaku in generalno zgubljam, čeprav vsake toliko časa zavrtim in malo pridobim. Ves čas imam občutek, da se SV zliva čez planoto in meša s termiko iz Vipavske in je zato tako živahno (pa še žaga na višinskem profilu s tablice – majčkene inverzije med 900 in 1200). Erzo je do Zmajarske paralelno z mano, kakšnih 300m više in bolj nad planoto, potem pa ga izgubim. Tu že čutim močan nasprotni Z veter. Do Lijaka pridem V okoli roba na 760m, potem pa nabiram in zgubljam in nabiram in… Mega je vmes pristal na Lijaku in razvozlal svoj vozel, potem pa čaka na Manco, ki prihaja. Ko se po slabi uri malo naveličam okolice starta in ostalih padalcev, ki se občasno nadrenjajo naokoli (čeprav jih ni pretirano veliko), se odguncam do Zmajarske in nazaj. Nenadoma se v zraku pod mano pojavi Damjan in začneva skupaj vrteti. Naslednjo tri četrt ure vrtiva in ko nabereva  do 1350m (najvišja višina obeh na Lijaku doslej) se odpeljeva proti Zmajarski, do koder zgubim 300m in ne morem nabrati izgubljeno. Damjan je malo pod mano in mi nenadoma izgine (zdi se mi, da je odvil nazaj proti Lijaku, v resnici pa je šel kar dol pristat v Vitovlje). Ker ni kaj dosti časa za razmišljati, saj samo tonem, se odločim, da grem naprej, dokler bo šlo… Do pod Kuclja se držim pobočja, čeprav sem že zelo nizko ob pobočju, v bistvu že bolj nad spodnjo planoto (800m), kakšen m pridobim le za kratek trenutek, na pobočje se ne upam preveč nasloniti, ker je kar živahno in hitro (45km/h). Ker se mi zdi, da ne bom zvozil naprej, odvijem pod Kucljem proti dolini, se zapeljem za Školjem Svetega Pavla in že iščem kakšno travnato luknjo v večinoma gozdnatem terenu. Končno dobim dva rahla rukerja gor, tako da laže zadiham in se odpeljem do stare ceste in čez avtocesto (na tej strani so sami vinogradi in sadovnjaki) pri vasi Potoče (malo naprej od Vrtovina proti Ajdovščini), kjer pristanem na žitnem polju med sadovnjaki…

Zoranov let

Ko pospravljam se odžejam s čudovitimi, ravnokar zrelimi češnjami in razmišljam o nadaljnji logistiki. Po postaji in telefonu zvem, da je Mega že nad Kovkom in bo poskušal toplendati in odpeljati Mirkov avto dal (mu ni uspelo), Jože pristaja nekje pri Lokavcu, Manca ravnokar pod Lijakom, Erzo pa je seveda še enkrat šel gor na start na Lijak… Najbližji je Damjan, ki so ga že pobrali člani družine ki me odpeljejo do Megovega avta, Mega pospravlja na travniku zraven, Jože prihaja.

Erzov prvi let

Andrej Erznožnik : PRVIČ: sem delal privat xc tečaj. Veliki guru Kante je bil po opravkih. Mal sem se sicer peljal za Čavnom in po kantetovo jahal Jančerijski vrh. Ocena: komaj zadostno – še to šenkano, samo zato ker ni blo baz .

Jožetov let

 

Ko že mislimo, da se bo vse izšlo, Mega pride do avta in pove, da gre snemat Redstara z drevesa na Slivnici, naju z Jožetom pa odloži na letališču v Ajdovščini. Po naju pride Manca, gor po Erzov avto in vsi skupaj po Erza, ki se po dolgi nedosegljivosti končno javi iz Hruševja izza Razdrtega do kamor je doletel (ga je odplaknil vedno močnejši Z 🙂 ) v drugi rundi.

Erzov drugi let

Andrej Erznožnik : DRUGIČ: sem srečal orla (res!) na Nanosu, sva mal zavrtela, pa me je prašal, kje je Kante. Sm reku, da je en tandem odpelal, zdej se mu pa ne da več

Potem pa do Vrhnike in razlaz (brez kremšnit). Z Redstarom vse OK.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120518 Krvavec vrh P732 14:12:58

 

Danes je napovedan vetrovno miren in lep dan brez neviht. Torej bo super za letenje. Čeprav sem že zjutraj nervozen, nočem prezgodaj začeti gnjaviti, saj je konec koncev delovni dan in sem le jaz na bolniški. Okoli 11h ne zdržim več in pokličem Erza, ki ni dosegljiv… Mega se javi – s poti proti Ambrožu, kamor se premika jata! Brez komentarja… Damjan se javi malo kasneje in je sigurno za Krvavec, vendar ne more pred 14h, Mateja skoraj sigurno ne bo mogla.

Pa se malo po 12h odpravim kar sam. Pod Ambrotom nobenega, samo prazni avti, visoko gori proti med Krvavcem in Potoško pa vidim padalce – najbrž jata. Odpeljem se do hotela, kjer piha idealno (JZ 2/5 po merilcu), pa se odločim da grem kar na vrh. Pokliče Damjan, da odhaja iz Lju in da bo šel kar gor na Ambrota. Na vrhu piha spet idealno gor 1,5/4,5 od antene, le občasno malo potegne vzhodnik z leve.

Postavim in potegnem. Naslednji trenutek sem že v zraku in v začetku lepo kaže. Do antene celo malo dvigne in zavrtim, vendar me po dveh obratih začne splakovati in občutek imam, da me bo splaknilo kar do tal še preden bom mimo hotela. No, tam se splakovanje le malo umiri in se odpeljem desno v smeri Štefanje, v upanju, da bo proti Možjanci kaj dvigovalo. Malo rukanja in tresenja, ne sicer grozno, vendar imam ves čas občutek, kot da bi padalo hotelo kar nekam po svoje. Občasno malo dvigne (vario se oglaša v zadnjih vzdihljajih in vsake toliko časa ugasne), vendar generalno tonem tako pospešeno, da se mi zdi, da bo še do pristanka težka. Ko že razmišljam, da bom moral pristati na Štefanji gori, le dobim spet malo dviganja, tako da pridem po dolini čez Grad in se privlečem do pristanka.

Zoranov let

Ko pospravljam, pride Uki, ki se mu pridružim na poti gor (pa še Guido) na Zgornjo poseko, ne da bi bil čisto odločen, ali še enkrat odletim, ali pa samo odpeljem Damjanov avto dol.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120518 Ambož Zgornja poseka P733 16:38:37

Ko pridemo pod poseko, ravno nekdo pelje Damjanov avto dol in tako je jasno da bom odletel. Na štartu ravno postavlja Konrad, ostali pa se prav počasi začnemo pripravljati in opazujemo ne preveč rožnato situacijo: na desni strani trakci gor, z leve piha V, trakci na levi mirujejo ali malo dol. Samo, ko malo prebije termika, se usmerijo vsi gor. Konrad odleti zelo neelegantno in ga na izhodu kar zaustavi. Obrne na V in izgine iz vidnega polja (sploh mojega 🙂 ). Damjan javi, da je pristal in naj kar v miru odletim, čeprav sem že skoraj odločen, da naj pride gor in pospravim in se zapeljeva po moj avto na vrh. Jaz sem bil sicer prvi pripravljen, pa se kar ne morem odločiti. Postavi še Guido in Uki. Saša in še en, ki sta ravno prišla, pa sploh nočeta začeti postavljati. Tudi Guida malo zanese pri startu in se odpelje naravnost ven, saj Konrad javi, da je ob Ambrožu popolnoma neužitno, proti Apnu pa da se da kar lepo nabirati. Uki lepo odleti in takoj zavije levo brez večjih premetavanj.

Potegnem in sem lepo v zraku in ni nobenega pričakovanega rukanja pri izhodu iz poseke, zato pa začne splakovati in rukati takoj za tem. Odpeljem se proti levi v smeri Apna in nekje na sredini se končno malo umiri in ujamem lepo dviganje. Naslednjo uro je bilo sicer kar živahno, sem pa ujel nekaj lepih stebrov, tudi močno potonil (ves čas brez varia, kar sploh ni bilo tako slabo) in na se na koncu odločil, da grem dol, sicer bo Damjan (če me še sploh čaka…) počasi zgubil živce, saj ima svoje plane za zvečer.

Zoranov let

Ko pristanem, ne morem verjeti, da me še vedno čaka (hvala Damjan 🙂 ), mi pomaga pospraviti in me odpelje do antene, od koder odpešačim na vrh po avto. Ta drugi let je le malo popravil vtis današnjega dne, čeprav sem pričakoval vse kaj drugega.

Po poti dol se slišimo z Megom in Erzom, ki pove za današnjo predstavitev Malinovega preleta Alp do Salzburga. Predavanje je pa super ! 🙂

by ·Komentarji so izklopljeni za 120517 Zavrh P731 18:04:38

 

Prvi dan iz bolnice imam grozno gužvo v službi in začnem klicati šele okoli 11h. Erzo je že v akciji: z Borisom in drugimi že na poti na Žusem. Mega je danes out, Mateja in Damjan tudi, Manca ZA. Še zadnje nujne stvari rešujem ob 14h, ko Manca že priganja. Pod Ambrotom sva ob 15h in zgleda kar OK, za razliko od podatkov, ki pravijo drugače: gori močan S nad vso SLO, na Ambrožu meša od V do Z, na Gozdu piha 3/6 SZ (!), na vrhu Krvavca malo SZ pa malo V…

Greva do Ambrožarja in tu je tudi lokalno čudno: lepe bazice na nebu, ki kar mirujejo (?), zgornja klobasa v 5 min. zamenja smer iz Z na močan V, spodnja pri postaji pa kaže močan Z (!). Sandija po telefonu zanima, kako je zadeva primerna za tečaj, pa pride še Konrad in tudi zmajuje z glavo, pol gre pa na pir k Ambrožarju, da bo vidu, kako se bo situacija razvijala. Zadeva pa se ne razvije, ampak zavije v obliki nenadnega vrtinca (dust devilček, kot takrat na Slivnici), ki pomete po parkirišču ob močnem vršanju okoliškega gozda.  To meni zadošča. Po par minutah se poslovi Konrad (gre v dolino), midva z Manco pa na Zavrh…

Med potjo pokličeva Ukija, ki ravno prihaja na start in javlja, da zgleda zelo obetavno. Čez slabo uro sva na Vrhniki (vsak s svojim avtom). Po postaji Uki javi, da je v zraku super, da je čez 1500 in kar drži. Presedem k Manci, na vrh in s kramo na start. Tu komaj kaj piha, občasno kratek močnejši sunek (1,2/2,6 izmerjeno z mojim novim darilnim vetromerom !!! 🙂 ),  je pa smer vetra idealna. Manca se odloči, da ne bo letela in mi pomaga postaviti padalo.

Počakam, da eden od sunkov malo poneha in potegnem. Na mestu stopim v zrak in malo me celo dvigne takoj po startu. Zunaj mi rahlo piska gor in zavijem naprej desno, pa neha, obrnem levo in dobim rahlo dviganje. Zavrtim proti slemenu na levi in v nekaj obratih sem nad grebenom. Že mislim, da bom super nadaljeval in pobral, ko se dviganje neha in ko iščem na istem mestu kot prej, ni tu nič več. Samo še tonem, malo vijugam, in na koncu pristanem pri Škorpijonu.

Zoranov let

Sem pa danes letel 🙂 in bilo je krasno mirno in uživaško (sploh po 1 tednu zaprtega oddelka – končno spet na odprtem 🙂  ). Ko pospravim, je Uki še vedno na 2000 tam nekje nad Sv.Ano (že več kot 2 uri v zraku !!)  in sploh ne gre dol 🙁  .