Zjutraj sicer rahlo mrčasto z močnim S, ki se bo čez dan umirjal, ampak s severa prihaja jasnina. Jutranji sprehod v snežni idili na Sv.Jakoba nad Katarino pokaže modrino in vedno močnejše sonce.

Lusja je že zjutraj navijala za Kovk ali Lijak, meni pa tja ni preveč, saj Kovk še vedno javlja sunke do 14m, pa tudi vreme doli je slabše kot pa okoli Lju (je pa na Krvavcu 50km SZ). Erzo sploh ni preveč zagret, bi pa šel raje na projekte in se dogovarja z Mirkom za okolico Korena. Mega je tudi za Lijak, ne verjame pa v neko strašno letenje in bo situacijo preveril pri Igyju in javil. Pokličem Matejo, ki ni navdušena za neke oddaljene kraje in sploh imam občutek, da ni preveč za akcijo, ker mora biti zaradi obveznosti popoldne zagotovo v Lju in dvomi v pravočasnost vrnitve.

Od primorskega sektorja nobenega glasu, Erzo pa javi, da bi se naj z Mirkom kmalu dobila na Horjulu. Res nas Mirko pričakuje čez dobre pol ure, tako da samo pritisnem na gas in na Horjul.

Še preobleči se ne morem do konca, ko sta Mirko in Erzo že pred športno dvorano in gor na Mirkovo domačijo. Plan je Koreno Sever in na koncu spluženega kolovoza za Mirkovo domačijo zapustimo njegov avto in zagazimo do bližnjega kuceljčka, kjer je Erzo lani že prvenstveno odletel.

Štart je lepo zasnežen in mi deluje simpatično. Tudi veter piha rahlo gor (S) in hitro začnemo postavljati v svež sneg. Žal hitro spremeni smer v popolnoma nasprotno (vpliv sonca na J pobočjih ?) in Erzo (ki je seveda prvi v vrsti) se umiri… Kmalu potegne spet šibek S in Erzo potegne naprej in odlaufa, laufa in odleti…

 

Erzov let Koreno sever

Erzov let Koreno sever

Spodbujam Mirka, da se hitro pripravi in izkoristi pravo smer vetra. Malo cinca, ker mu ni dovolj močno, ampak potem le potegne in po nekaj korakih mimo grmovja je v zraku. Potem pa veter seveda spet obrne in ko ves pripravljen in napet stojim s štriki v roki, mi piha v rit. Čakam in čakam in potem za trenutek trakca padeta in potegnem in sem začuda hitro v zraku.

V ravni smeri ven, počasi zgubljam višino in vzdolž po dolini nad Mirkom in mimo cerkvice pristanem nekaj metrov pred Erzom.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravimo in počakamo na Mirkovega brata…

Na poti mimo Polhovega Gradca na Koreno razmišljamo kam zdaj, pa smo si edini, da je, glede na pravkar doživeto, najbolje, da pogledamo še standardni start na Korenu.

Ko pridemo gor in se spustimo na travnik, piha idealno gor iz J smeri in takoj postavimo.

Skoraj istočasno potegnemo in že se peljemo skozi nekaj rahlih rukerjev proti športni dvorani, kjer pristaneva z Erzom, Mirko pa malo naprej za dvorano. 

Erzov Koreno jug

Erzov Koreno jug

 

Zoranov Koreno jug

Zoranov Koreno jug

 

Erzo predlaga, da gremo še enkrat (na Zavrh, ki je bil tudi v igri kot tretji let, bi zgubili preveč časa, pa še sigurno ni…). Padala kar naberemo in se zbašemo v Erzov avtobus in gasa gor.

Še enkrat postavimo v čudovitem popoldanskem sončku. Potegnem prvi in ob pobočju zavijem v levo in me kar drži in celo malo piskne za gor. Potem pa nazaj in do športne dvorane, kjer pristaneva skupaj z Mirkom.

Drugi Zoranov Koreno jug

Drugi Zoranov Koreno jug

Ko pospraviva, pobereva še Erza, ki je potegnil malo naprej na desno proti Vrzdencu.

Drugi Erzov Koreno jug

Drugi Erzov Koreno jug

Super letalni dan, nad pričakovanji (glede na napovedani in dejanski močan S čez vso Slo…), pa še en novnov :-).

Boris pa tudi danes na bližnji Marinčev Grič…

130203 Boris

 

Zjutraj na videz lepo vreme, vendar kamere pokažejo drugače. Primorska v megli in nizki oblačnosti (Slivnica JV, Kovk SV (?) ), Gorenjska pa najprej v soncu, potem pa v visoki oblačnosti, skozi katero občasno, pa vedno redkeje, posije sonce. Mirko si je vzel dopust in že zgodaj dopoldne sprašuje kam, meni se tudi zdi, da je treba čim prej izkoristiti, kar se da, ker prihaja poslabšanje.

Erzu danes ni treba (računa na neko fešto), Mega mogoče kasneje.

Odločam se za Krvavec, kjer piha na Ambrotovi postaji rahel JZ, kar nekako ustreza generalni napovedi (ki kaže J, ki z višino močno narašča in vse bo čez dan še jačalo…). Na vrhu Krvavca javlja elektronika sicer V 8/15 km, vendar pokličem Simeona (ki je včeraj napovedoval obisk teh predelov), ki pove, da je na Zvohu “idealno” saj že piha Z (“no, mogoče že malo SZ…”).

Z Miretom se dobiva na pristanku ob 12h, kjer je vse mirno. Ker Ambro že javlja zmeren Z (?!), na vrhu pa močnejši SZ (18/30 km), se odločiva za Zgornjo poseko. Za Grajcem piha rahlo z Z smeri, na Ambrožarju popolnoma z desne (Z) cca 3m, na poseki mirno z občasnim pihljanjem po eni ali drugi strani gor (rotorčki).

Obema ni preveč všeč (že dolgo nisva bila tukaj gor; včasih sploh ne bi niti za trenutek pomišljali, tako smo imeli ta Ambrož natreniran…), saj pričakujeva Z takoj iz poseke. Mire postavi pred mano in v trenutku rahlega pihanja gor potegne in odleti. Pri izhodu nič posebnega, izgine v desno.

Potegnem še jaz (tangice +cota za to sneg-plundra kombinacijo) in odletim. Zunaj gre sicer dol, vendar počasi in čutiti je vedno močneje veter z desne. Poskušam v smeri Adergaza, pa me skoraj zaustavi, potem pa bočno nad Grajca, kjer celo malo piskne in občasno močneje zruka. Pričakujem, da bo držalo na Z robu Grajca, pa je samo precej razrukano, brez dviganja, tako da se odpeljem ven nad pristanek, kjer počasi v močnem Z pristanem ob Mirku, ki je že pospravil. Tik nad tlemi veter čisto pojenja.

Zoranov let

Zoranov let

Greva gor po moj avto in razmišljava, kako izkoristiti preostanek dopustniškega dneva. Še enkrat tu, ali celo na Krvavec (kjer očitno res piha že močan SZ, ki se kaže že za Grajcem), naju ne mika.

Ko prideva dol, sva dokončno odločena za nižje lege in to J od Ljubljane, kjer upava na napovedani J. Erzov Zaklanec bi bil prava izbira. Mire ve, kam je treba.

V vasi presedem k njemu in od zadaj po cesti za griček, ki se sicer imenuje Rigeljc. Tu pokliče  Boris (!!), kot da ni minilo sto let, odkar smo se zadnjič slišali in sprašuje kje sem/sva. Ker smo že na različnih lokacijah, on gre na Marinčev Grič…

Raztopljene Erzove stopinje naju pripeljejo na le deloma opremljen start – palica s trakcem se je že skoraj ulegla in jo morava ponovno zatakniti. Piha idealno gor (no jakost idealna, 1-2m, smer rahlo z desne). Brez razmišljanja postavim v gnil sneg in potegnem idealno in se odpeljem čez glavno cesto na zaplundrane travnike za hišami.

Zoranov let

Zoranov let

Mire pristane takoj za mano.

 
  • Andrej Erznožnik : lahko ja takole, ko je štart opremljen in do štarta gaz… [01.02.2013 20:16]
  • 2.Zoran Gaborovič : Ja, hvala Erzo, trakec pa sva pustila za zanamce… [01.02.2013 23:30]