Padalska jata

Čez Praproče, Polhov Gradec in Ligojno do BJja, kjer se pospešeno preložimo v Erzov avtobus. Priključi se še Mirko in gasa od zadaj na Kovk.

Danes je tu tekma zimske lige in tu je maksimalna gužva že s parkingom, na startu pa je zasedeno vse: s padali, padalci, zmaji, zmajarji in pridruženimi člani, obiskovalci, družinskimi člani, otroci,…

Prestavimo se na rezervni start malo naprej, kjer je že Lusja (Mega že odletel pred časom) in opazujemo vratolomne poskuse startov tistih, ki bi radi šli v zrak. Na nebu je gužva, ki mi sploh ni všeč, vsi visijo kot zibajoče salame in se le počasi premikajo proti Z. Skoraj uro čakamo, da bo veter pojenjal, vmes atraktivno odleti Lusja, malo za njo pa res elegantno še Erzo (skoraj edini od prisotnih – veter in rotorji so ponehali ravno takrat, ko se je on odločil, da gre…), mi pa še malo modrujemo (meni res ni v to gužvo…in bi šel kar kam drugam… npr. na Vremščico…). Manca in Mateja sta za to, da ostanemo (Mirko bi tudi šel drugam…) in da se premaknemo na glavni start.

Tu se je res malo razredčilo, pa tudi veter je malo pojenjal. Ampak meni še vedno ni v zrak v to gnečo. Pa gre Manca kar na drugo stran in začne postavljati. To tudi nas spodbudi, da se ji pridružimo. Še vedno postavljajo in startujejo en čez drugega, ampak Manca si izbori svoj prostor, Mateja ji malo pomaga pri padalu, Manca potrpežjivo čaka, da se končno sprazni prostor pred njo, potegne in z malo bočnim vetrom odleti navzgor. Malo za njo odleti še Mire, hitro pa imam postavljeno tudi jaz.

Mateja mi preveri štrikce in lepo hrbtno (prav presenečen, glede na to, kakšni so danes starti tu naokoli 🙂 ) potegnem in odletim. Za Mano postavlja še Mateja. V desno dobim lepo dviganje ob grebenu in naberem nad start. Erzo javi, da pristaja pri Anji…

Erzov Kovk

Naprej gre počasi proti vetru mimo Podrte, do Hublja in naprej v kot. Vmes nekajkrat zavrtim, da naberem (dviganja so močna in ozka), potem pa obrnem nazaj. Zgubim pod greben, pa na Hublju spet naberem, pridem do Podrte malo bolj zunaj, tu naberem na 1100 in se odpeljem naravnost na Plaz nad Vipavo. Čeprav gre v začetku le počasi dol (-0,3), od polovice doline tonem vedno močneje in pridem pod Plaz na okoli 500m. Čeprav kaže spodaj da je Z še vedno močan, ob pobočju tudi malo ne dvigne in se moram odpeljati ven in pristanem na standardnem travniku med Vipavo in Podnanosom.

Zoranov let

Pospravim in vmes zvem, da sta Manca in Mega toplandala, ostali pa so tudi že pri Anji.

Najprej malo pešačim ob cesti, potem pa le dobim štop do Anje, kjer je še (množično) zaključno druženje ob pici, štrudlu in radlerju…

Po dvodnevni abstinenci (čeprav je bilo včeraj res slabo vreme…) je kriza res huda in danes je treba leteti.

Z Erzom in Megom se skoordiniramo in na koncu (ko veter iz SV obrne v JZ) odločimo za Kovk. Erzo vskoči na Vrhniki, potem pa oba preskočiva v Logatcu k Megu.

In ko malo pozno (ob 13.30) pridemo na start, je tu kar veliko letalcev (ki so sicer izjavljali v teku dopoldneva, da so namenjeni drugam (Lijak,…). Gorazd, pa Nevidni, pa Jošt, pa Slamič in še kdo…

Postavimo hitro, Erzo seveda starta prvi v naši jati, jaz kmalu za njim (v drugem poskusu hrbtnega starta ob Megovi asistenci:-) ), potem pa še Mega. Vsi, ki so startali pred nami, so se zagnali proti Predmeji in so sumljivo nizko. Jaz lepo držim višino na grebenu, ves čas blizu roba in na Podrti tudi naberem nad greben. Tu me dohiti Mega s svojo jadrilico in šiba naprej. Grem za njim in sem nad grebenom, medtem ko se večina ostalih že vrača nizko spodaj na pobočju (Erzo se vrača seveda nad grebenom …). Mega se hitro oddaljuje in že vrti nad Hubljem, potem pa počasi nazaj. Jaz malo pred Hubljem obrnem, malo zgubim, vrtim in se počasi usmerim nazaj. Vidim, da je večina ostalih scurila k Anji (vse je v senci), le nekaj se jih drži (Mega, Erzo, Ščuka, Jošt s testnim Kmetom). Do Podrte pridem lepo, tu pa v nasprotju s pričakovanji začnem zgubljati pod greben, poskusim še okoli roba proti startu, pa počasi zgubljam. Peglam sem in tja, tudi zavrtim na klousiča in se poskušam obdržati, pa tonem vedno nižje proti meliščem pod skalami. Mega se je bolje odločil in čakal med Hubljem in Podrto goro in vzdrževal višino. Ko sem že nevarno blizu tal, se odpeljem ven, tu dobim nulco in vrtim in vztrajam še četrt ure, ko se končno predam in po slabi urci pristanem pri Anji.

Zoranov let

Ko pospravim, se vrne Gorazd z avtom s starta (scuril je med prvimi…), kmalu za njegovim prihodom pa pristane še Nevidni, ki ekspresno pospravi in odšiba do svojega avta (otroka mu deložirajo ob 16h iz vrtca :-)… pove Gorazd…) in oddivja proti KP. Midva z Gorazdom pa se zloživa k Anji in nakladava in čakava in čakava (zvem celo zgodovino Gorazda in Nevidnega 🙂 ),… in čakava. Končno pride Mega (ki je toplandal) in še do izvoza Ajdovščina, kamor je priglajdal Erzo z Nanosa…

Prvi let – s postankom

Erzov glavni let

Potem pa gasa v Logatec…

Na novega leta dan, ko so vsi bolj ali manj utrujeni (eni celo tako navezani na družinsko toplino, da ne morejo (Zoran) ali jim ni treba (Erzo)), se vseeno nabere lepo število udeležencev novoletnega poleta na Lijaku (Mare, Mateja, Manca, Mega, Samsa, Lusja).

Vsi blesteče super letimo, jaz (Mateja) grem dol po kakih 1h10min, ker se že prej odločim, da mi na pol bolni ni treba zmrzovat in se zatečem k Igiju na podkrepljen čaj, drugi pa naberejo tam do 2h.

Lusjin let

Andrejev let

Malo kasneje pride na Lijak tudi Damjan, ki je nekaj časa upajoč čakal na Kovku, da neha pihat, ampak je prej popustil on kot Kovk :).

Damjanov let

V glavnem, delala je termika podkrepljena z dinamiko in proti Čavnu tudi z bazicami, tako da se je dalo naredit marsikaj :). Mare je v 2 dnevih na Lijaku letel več kot prej celo leto in je “vesel kot radio” (tm by Zoran) :).

Zelo lepo, v bistvu tako, da tudi Zoran ne bi scuril (res škoda, da ga ni bilo) ;).

Ostali ne dajejo trackov na OLC, pa jih ni mogoče grafično predstaviti (mogoče bi pa kakšno svojo slikco prlimali… 🙂 )

Zjutraj se nikakor ne moremo skoordinirati za odhod: kdo, kdaj, kam, kje,…

Končno se odločimo za J od Lj, najprej nekaj na burjo (Govc, če bo…), potem pa še Lijak (ziher varianta…) in se dobimo na železniški na Vrhniki: Mirko, Lusja, Erzo, Mateja in jaz. Manca malo kasneje na Uncu z Megom in Andrejem S. Naš avtobus gasa do Senožeč, pa čez Štanjel na Govc.

Na startu piha precej z desne, ampak vsi smo našpičeni in začnemo takoj postavljati. Erzo, z mislijo na skorajšnjo zmago (max.število startov 2012 🙂 ), takoj po startu naredi vmesni pristanek.

Erzo vmesni

Jaz startam postrani na pobočje proti vetru in potem levo v zrak in malo zavrtim, ampak proti vetru sem skoraj na mestu, tako, da se odpeljem nad pristanek in kmalu že začnem pakirati robo.

Zoranov let

Mirko je startal malo za mano, Mateja tik za njim in oba sta takoj za mano na tleh. Erzo pristane po drugem startu malo za nami ob cesti nekaj dlje proti Braniku.

Erzov let

Lusja, ki se je “prostovoljno” javila za šoferja, je tudi kmalu spodaj pri nas in gasa proti Lijaku.