Glede na vremensko situacijo je kazalo, da je za danes z letenjem konec. Ampak Manca je končala šiht ob 13h in bi rada danes letela. In sva ves popoldan na vezi, če je kje kakšna luknja. Sicer je našla tudi obdobje brez dežja na Lijaku, ampak sva si bila enotna, da ni vredno tako daleč za nejasen izkupiček zadovoljstva. Končno okoli 17h neha deževati v Lju, v Borovnici pa že prej in glede na Z bi Ana lahko bila.
In se dobiva na letališču in z vso opremo v LCju gor na start. Pod vrhom naju pozdravijo kozice in kozlički in ovčke. Idilično :-).
Pri cerkvici piha idealno kot še nikoli. Ampak šok! Dobesedno ! Vse je zagrajeno z el.pastirjem, da kozlički in backi ne bi kam ušli !! Najprej malo razgledujeva prostor pod ograjo, pa je na poličkah preveč trnja in prenizko. Končno mi je zadosti in začnem puliti količke in polagati ograjo (z občasnimi rahlimi šoki…). Manca je v dvomih, ampak jaz začnem pripravljati cota klase komplet in sem odločen. Tudi Manca postavi pred mano. Malo brifinga, kako zavjugati levo od lipe, se ne zatakniti v položeno el.ograjo, preskočiti stopničko in se ne zatakniti v spodnjo zajlo…
Potegne Manca, se lepo izogne lipi in je v zraku. Jaz potegnem takoj za njo, se malo teže umikam lipi (cota je končno le nekaj večja…) in se skoraj zataknem v ležečo ograjo, vendar ga le speljem na levo okoli in gasa in v zrak. Čeprav lepo startam, sem zelo blizu krošnjam na koncu travnika. Odpeljem čez in malo zavjugam. Vendar gre samo dol, tako da se zapeljem nad letališče in pristanem ob Manci.
Zoranov let
Pospraviva, potem pa še ena od identičnih razlag opazovalcema, ki bi tudi že danes začela s tečajem letenja… Gor do LCja, vmes zbudiva Erza in ga podraživa, na vrhu vzpostaviva prvotno stanje ograje, potem pa še na pijačko (in sladoled) v Podpeč. Manca vesela ko radio, saj ji je po X obiskih starta z premočnim vetrom, končno uspelo :-). Novnov zanjo pred hišnim pragom.