Danes je napovedan krasen dan, brez prevelikega vetra. Kljub temu je zjutraj še kar konkretna burja na Kovku. Pa Erzo vseeno zorganizira jato za ob 10.30  ciljem Kovk. Mare familiarno na Lijak in ponuja eno prazno mesto v avtu.

Z Matejo šibava do Logatca, kjer vztrajava v njenem avtu (da bova neodvisna in bova lahko šla prej domov, če se bo zavleklo… 🙂 ), dokler ne pridejo z  Vrhnike Lusja, Erzo in Mirko in  z Unca Mega z Andrejem.  Mega k nama in gasa od zadaj na Kovk.

Tu v snežni idili še malo čakamo – da pride Franci Reven (kot ekspert za Kovk). Še vedno piha rahla burja, ampak baje bo obrnila.

Odgazimo na start in začnemo pametovati. Po debeli uri začne burjo počasi premagovati termika. Mateja se rahlo distancira in spremlja po telefonu drugo furo Tine Maze, mi pa še kar pametujemo. Kljub toplemu sončku se počasi naveličam in začnem razgrinjati.

https://plus.google.com/photos/105472806995781682857/albums/5838220686707846209?authkey=CKLwp9vNh7qvXg 

Ostali se tudi počasi premaknejo proti startni liniji, vendar pa čakajo na sondo. Raztegneta še Lusja in Mire. Čeprav Lusja poskuša odleteti, ji padalo nekajkrat sesuje, tako da prvi odletim jaz.

Na desno, nekaj živahnih rukerjev, ki me zadržijo malo pod grebenom, vendar do Podrte zgubim še nekaj metrov in potem se začnem boriti in vrteti na vsakem balončku in tik ob pobočju in malo stran in sem in tja in malo bolj zunaj in ko pride blizu Mirko, sva že oba zelo spodaj. Gledam, kje njemu kaj prime, pa grem tja, pa… ampak na koncu sem(sva) vedno nižje, medtem ko zgoraj ob grebenu prihajajo ostali. Namesto, da bi curili, kar vozijo nad grebenom in kot kaže, še brez pretiranega truda. Pa nimam časa preveč gledati, ker sem že zelo nizko in nebi rad gnezdil. Mire se preda in odpelje proti pristanku, jaz pa še kar drgnem in upam na ne vem kaj… Končno se moram predati in se odpeljem na pristanek tudi jaz, resnično slabe volje.

Zoranova borbena curaža

Zoranova borbena curaža

Res da sem bil v zraku več kot pol ure, ampak nad greben se pa nisem mogel spajsati, medtem ko vsi ostali, razen naju veselo vozijo sem in tja…

Pospraviva in greva do Anje in potem čakava in čakava…, da počasi prikapljajo ostali (Mateja, pa Andrej),

Andrejev let s slikcami

Andrejev let

potem pa čez dolgo časa še Lusja

Lusjin let

Lusjin let

in kmali še Mega, ki je toplandal in pripeljal avto dol. Erzo je nekje pri Vipavi po svoje,

Erzov let

Erzov let

mi pa gor z Andrejem, da dostavi Lusji avto in naprej proti Logatcu in v Lj. Vsi ostali so zelo zadovoljni  z današnjim letalnim dnevom (no, Mire tudi ni preveč …).

Včeraj si ga je ogledoval in ni hotel z mano nikamor, pa tud meni je prikril svoje namene, danes pa tole

 

Erzov prikriti Zaklanec

Erzov prikriti Zaklanec

Erzov komentar leta: odkril sem ga 28.12.12 na poti s Pograca – ko sem dojel da mora biti nad razgledno cesto še nekaj. Sem ga en cajt hodil gledal, tudi včeraj, ko je bilo res predivje. Piha odpovsod, samo gor ne, ne glede na splošno smer vetra.

Danes še vedno močna burja na Primorskem, na Gorenjskem pa umirjeno, čeprav baze na okoli 1000, zgoraj, nad pokrovom pa modro nebo in sonček.

Kličem, Erza, če kam greva, pa ni preveč navdušen (“a ne vidiš, kako piha… a nimaš doma kaj počet…”). Na Gorenjsko mu ni. Sem se pripravljen prilagoditi in iti bliže k njemu (Štanga,…) pa nič. Seveda, ko ima pa skrite namene… Mega bi najprej še bil za, potem pa si premisli in odloči za ne.

Tako sam šibam proti Krvavcu. Megla nekje na nivoju Ambrožarja, gori je SV v soncu, ampak vprašanje, če so Jezerca že nad meglo, pa še z logistiko bi bil problem. Torej Ambrožar. Ko že peljem prve ovinke gor, pokliče Sandi, če sem kje v bližini, da on misli na Ambrožarja. Grem dol do Tonača in z njegovim avtom gor do Ambrožarja. Tik predno prideva na parking sva v totalni megli, tako da se vidi komaj 5m pred nosom.

Vzameva robo (jaz tangice in coto) in dol na Glavo pri postaji, kjer se pa že vidi skozi meglice do podna. Piha s strani (V), torej idealno za Glavo. Potegnem in mi v prvo naprej ne rata, ker veter vleče preveč po pobočju in mi ga podre.

V drugo pa hrbtno, padalo idealno gor in naprej pod meglo proti dolini. Najprej gre počasi, da sem komaj kaj nad drevesi in že pogledujem za Grajcem , da bi pristal, potem pa le dobim malo višine in se zapeljem čez rob nad ravnino. Naslonim se na desno na Grajca in kar prime. Začnem vrteti, pa ob pobočju, pa osmice, pa malo naberem in jadram in Sandi je že ob meni. Ves čas je nekaj pod mano. Nabereva malo nad Grajca in tu vrtiva in kar nočeva dol (vse skupaj gre zahvala močnemu generalnemu V, saj sva pod bazo in so blizu nad nama meglice, skozi katere se komaj prikaže kaj svetlobe). Počasi imam roke trde od mraza in ker sem v tangicah, tudi z ostalimi deli telesa kmalu ni nič bolje. Zato potegnem z vetrom čez Grad do Strmola (Sandi za mano pod mano 🙂 ) in nazaj proti vetru počasi (15) do pristanka, kjer komaj sestopim na travnik, tako sem trd.

Zoranovo zimsko jadranje

Zoranovo zimsko jadranje

Še Sandija zapeljem gor po avto in konec. Nepričakovano dobro (ledeno mrzlo) jadranje :-).

Vreme enako kot zadnje dni, samo veter je danes malo močan: Kovk burja 19/29 m/s (!), Koper 7/11,… Na Gorenjskem malo manj vetra (Krvavec  7/11,5 V), na Gozdu SV 3,5/7 (kako je Svoletu ratalo 2x ? – aja zjutraj je bilo še bolj mirno…). Mega ima delo, ko ga preliminarno pokličem, Erzo je en sam ne. Ne, danes ne. V takem vetru je za na peč, zvečer pa za karte igrat. Malo ga hecam, pa nič…

Primorska je sicer OK, razen vetra, ki je res premočan povsod tam doli. Na Gorenjskem se meglice malo odpirajo in čeprav je na Krvavcu tudi precej močno, pa je po nižinah kar mirno. Ambrož javlja 1/2,5 JZ kar je presenetljivo. Pa se odpeljem v to smer pogledat. Na pristanku nula, za Grajcem nula, na Ambrožarju pa začenja snežiti in piha – dol ! Klobasa na postaji je vodoravno! Pokličem še enkrat postajo in zdaj javlja 2,5/5,5 V. V višavah pa šumi, kot da vozi brzovlak. Obrnem se in dol.

Pokličem Sandija, ki pove, da se ravno vozi z Gradiškom na Lovrenca in da kaže “idealno”. Odvijem proti Preddvoru in naprej, ko zatuli telefon in Sandi pravi naj ne hodim tja, ker sta pravkar obrnila zaradi konkretnega nenadnega piša vetra, ki je spremenil idealno situacijo… Sprašuje, če je za Grajcem res mirno, kar potrdim. Torej gresta onadva tja. Obrnem še jaz in dobimo se za Grajcem.

Še vedno je mirno, sneži pa bistveno močneje kot prej. Na naslednjem ovinku pustimo oba avta in odpešačimo na travnik nad cesto, kjer je pod električnimi kandelabri simpatičen start. Ker se preoblačim iz civilke, Sandi že odleti prvič, Matevž pa malo za njim.

Postavim coto v sneg in potegnem in odletim čez cesto in kozolec in zavijem v dolinico na levo, kjer pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Sandi je medtem že drugič odletel in z Matevžem gresta še enkrat. Ko prigazim gor do avta, je že mrak in počasi zbašem robo v avto.

Kljub vsemu pa sem bil vsaj malo v zraku (in en OLC nov start… ki ga je pa Sandi menda že 100x odletel… 🙂 ).

Danes vreme malo boljše: v višinah jasno, na Primorskem oblačni pokrov že dopoldan razpada. Ker je Gorenjska še vedno pod pokrovom, je spet odločitev za Primorsko. J, JZ, ne premočan.

Prisedem k Erzu na Vrhniki in do Unca, kjer oba presedeva k Megu, kajti odločitev je padla: Kovk bo. In ker vemo kako je z Erzovimi gumami, se pač vsi trije plus oprema (sicer reducirana…) tlačimo v Megovem avtu, ki ne bo imel težav priti na Kovk (po čisti in suhi asfaltni  cesti 🙂 ). Mega polaga ovinke, da ne bi zamudili idealnega Kovka, midva pa vreščiva… Kovk javlja 6/8,5…

Na parkingu si naložimo opremo in zagazimo po soncu čez planoto po skoraj deviškem snegu na start.

  • prihod na start

Začnemo postavljati po snežno nedotaknjenem startu, ko se nam pridruži še en lokalni pilot (iz vasi Kovk). O tistih sunkih 8,5 ni duha, pa tudi vreme se slabša (oblaki se gostijo in sonce je že prekrito s kopreno).

Erzo potegne XC3 in takoj odleti v desno in kar drži višino. Potegnem jaz, pa je padalo na pol zaprto, se počasi postavi in zravna in potem odletim. Grem desno, pa le za nekaj trenutkov obdržim višino in naberem kakšen meter, potem pa gre samo še počasi dol. Erzo je nabral na Podrti, meni pa tu komaj malo piskne. Tudi Mega je ob grebenu, domačin tudi, jaz pa vijugam sem in tja vedno nižje. Ko postane preveč nizko, se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, vidim, da so tudi ostali že na poti na pristanek in drug za drugim pristanejo.

Erzov let

Erzov let

Malo kombiniramo za prevoz gor, potem pa nas lokalec le reši, saj organizira prevoz in zapelje Mega gor. Medtem ko z Erzom zmrzujeva pri Anji (ki je ob sredah seveda zaprta),  Erzo obnavlja telefonske številke na svojem novem telefonu, potem pa gasa na Unc in naprej na Vrhniko in razlaz…