Padalska jata

130122 Sv.Kvirik 2 P906 16:53:16

22. 1. 2013 by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni

Danes pa mora nekaj biti. Ko dopoldan vzamem telefon v roke, da pokličem Erza, zazvoni – Erzo. Očitno je potreba na obeh straneh enaka – že na telepatskem nivoju :-). Pri nas še sneži, na Koprskem pa so že suhe ceste in sonček, mu poročam. Seveda mi ne verjame (čeprav je res), ampak zmenjena sva za oni konec.

Ko se dobiva na Vrhniki, mu komaj upam povedati, da je nad Koprom že naslednja nevihta, sicer pa to itak kmalu ugotovi s tablico. Na Lomu sva v snežnem metežu, mimo Postojne je brez padavin in res napovedana (ne premočna) burja, v Razdrtem naslednja snežna nevihta. V Kozini malo bolje in za Kraškim robom se svetlika. Na Kastelcu pa dežna ploha, ki poneha ko se spustiva proti Kopru. Nad morjem je jasno in modro nebo. Start Poljane se jasno kaže na opranem pobočju, dim piha gor proti hribu, torej je veter idealen (vsaj tu spodaj), ampak jaz rinem (najprej) na Glem, ki bo ziher :-). Na pristanku nulca.

Ko parkirava pri cerkvici, se vse cedi od mokrote in blata in piha JV – skoraj od zadaj :-(. Vseeno greva pogledati in malo pomoliti na start, ampak očitno nisva Lokovška, ker veter ne popusti in smeri ne namerava spremeniti. OK, pa na Pomjan in Poljane. Na Pomjanu zagaziva iz avta v frišno blato, ugotoviva, da ne piha dovolj kvalitetno (smer, jakost) in nadaljujeva na Poljane. Čez čudovito osončena pobočja na vrh hriba in proti startu.

Vzameva robo in čez blato na start. Erzo vesi trakce, jaz pa se začnem kar pripravljati. Občasno pihne rahlo gor, sicer nulca. Ko Erzo obesi zadnji trakec in začnem razgrinjati padalo, pa pihne od zadaj in tako kar ostane. Malo čakava, potem pa začne Erzo vedno bolj psihirati (da je očitno, da se ne bo spremenilo) in spokam robo in v avto.

Ker sem na koncu z bencinom, greva pred nadaljnjimi akcijami na pumpo v KP in gasa naprej prek Sv.Antona na Gračišče in gor na Kikiriki.

Za razliko od včeraj je danes tu brez megle ali padavin, vendar pa loviva zadnje minute (16.30). Hitro začneva postavljati cote. Piha malo z desne (JV), Erzo potegne hrbtno, pa ga ne uspe spraviti gor. Pomagam mu ga postaviti. V drugo enako. V tretjo odlaufa naprej in ga dobi gor in je že v zraku in mi zgine za rob in … vidim, da se padalo sesuje na tla (kasneje pove, da je moral prekiniti, ker ne bi prišel čez).

Potegnem naprej še jaz in laufam in gre lepo gor, ampak zagrabi ne in kar laufam in se malo pred Erzom odlepim in sem čez drevesa. Takoj na desno ob pobočje, pa me samo zaustavlja ( JV ? ), zato se usmerim bolj proti sredini jarka in tu gre malo bolje naprej. Najprej se mi zdi, da bom težko zvozil čez gmajno do travnikov, potem pa me lepo drži in pristanem ob cesti med Movražem in Dvori, zadnjo vasjo pred mejo.

Zoranov let

Začnem pospravljati in že hočem poklicati Erza, ki se končno prikaže izza pobočja. Mimo pripelje avto (doslej ni bilo še nobenega…) in začnem mahati in možakar ustavi. Pripravljen je pomagati, počakal bo, da pospraviva in naju bo zapeljal naokoli na Kikiriki. Še Erzo pristane in hitro pospraviva.

Erzov let

V avto in gor na Kikiriki med klepetom z najinim rešiteljem. Predno se odpeljeva proti domu še preveriva, da na uradnem startu še vedno piha s strani od zadaj (JV) in to že kar močno. Potem pa nazaj v vedno slabše vreme, mrak in sneženje z dežjem.

Juhuuu, letela sva in v bistvu je to za naju nov start: Kvirik 2 :-)…

130121 Križ & Kikiriki

21. 1. 2013 by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni

Ko Erzo pokliče, niti ne misli preveč resno, ampak jaz sem že v pričakovanju in predlagam Koreno (napovedan šibek J, JZ). Erzo je za in dobila naj bi se v Horjulu.

Ko vozim proti Brezovici, Erzo javi, da je na Vrhniki vse v megli in da v meglo ne misli. Res je, da bolj ko vozim proti Vrhniki, nižje je megla. Na Vrhniki vključim tablico in začnem iskati kakšne luknje. Na Primorskem spet zgleda bolj obetavno in predlagam Vremščico. Ko pride Erzo do mene, predlaga, da me pelje na moj nesojeni Križ (Materija), jaz pa potem njega na Osp.

Ko zapeljeva z Rabarkomande dol proti Postojni, piha (v nasprotju z napovedjo) rahla burja in vreme se ne boljša. Po ravnici so goste megle, za Nanosom pa luknja modrine. Ko peljeva mimo Razdrtega, je Nanos zunaj in Erzo ugotavlja, da bi se očitno dalo odleteti z vrha do Razdrtega :-). Tudi tu rahla burja, nad Vipavsko dolino kopice megle, na Kovku obrača z J na JV. Nadaljujeva mimo Vremščice (ki je zunaj, vendar je gori verjetno burja…) do Kozine in ven proti Materiji in gor proti Sv.Križu.

Ko parkirava, se hitro naštimava in Erzo že zagazi po hribu gor. Ko malo zapiha potegne trakec in razočaranje: piha V, kakšna 2m, ampak to pomeni 180 st kontra njegovemu uspešnemu startu. Midva sva računala na start proti J in potem okoli roba, ampak to je pa čisto s strani in … se predava. Jaz 5-tič (petič !) tukaj na ogledih …

Nisva izgubila veliko časa, pa sva že spet na avtocestu in gasa proti Kastelcu. Že malo za Kozino padeva v totalno meglo in mimo izvoza Kastelec šibava s punim gasom (no cijaziva se, kolikor dopušča megla…).

Ostane nama še zadnje upanje: Sv.Kvirik. Ko s spustiva dol do Rižane, pogledava pod meglo na razburkano reko, ki se kar preliva čez robove. Gor proti Kubedu pa sva spet v gosti megli. Ko prideva v Gračišče, se megla začne malo redčiti in ko pripeljeva na Kikiriki, ne moreva verjeti: vidi se dol do pristanka !! Edini problem je, da piha v hrbet = burja (kje je ta J in JZ, ki je napovedan za ves dan …) ! V obupu greva na nasprotno stran, ki se spušča proti Movražu in skozi redko meglo slutiva pristajalna polja na dnu. Besno iščeva primeren kraj za odlet in res najdeva nekaj primernega (izkaže se, da je to dejansko travnik, s katerega je pred nekaj meseci kot prvi in edini odletel Poje…) . Pripeljem kolikor se da blizu, potegneva robo in odlaufava na travnik. Ampak megla se kar malo gosti in ko gledava, kako bi se dalo odleteti, počasi ne vidiva več pristanka. Erzo že odpira rukzak in hoče postaviti, ampak megla se gosti in jaz sem absolutno proti. Poleg tega še burjica piha delno s strani, tako, da se tudi Erzo preda in pospraviva robo. Na poti v avto je megla že tako gosta, da komaj najdeva avto in tudi z uradnega starta se dolina več ne vidi…

Na poti nazaj se ustaviva na izviru Rižane in v naraščajočem mraku še malo občudujeva divjo reko, potem pa nazaj gor na avtocesto v totalno meglo in mrak… Sva pa imela stik s padalom…

130119 P904 Štjak 10:56:27

19. 1. 2013 by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni

Za danes je končno napovedano malo lepše (s popoldanskim poslabšanjem) in z Erzom sva si na jasnem, da je treba zgodaj na teren. Plan je najprej Kovk (bo idealno, pravi Lokovšek že v petek in rezervira kombi za gor furat), potem pa projekti. S takim vrstnim redom bi zadovoljili Matejo in Mega (da bi odletela svoje in se potem vdala v usodo spoznavanja neznanih krajev Slovenije).

Pa zjutraj na Kovku nabija 7/10 J in Erzo sporoči, da je Lokovšek odpovedal združeno akcijo (ni več čisto idealno…), mi pa zato moramo NAJPREJ na projekte, potem pa kakšno standardno vzletišče (Lijak 🙂 ). Mega je svojo turnosmučarsko akcijo na Javornike odpovedal in se bo vdal v usodo, Mateja je pa tudi že v avtu in ne more nič. Na Vrhniki dostavim Modusa do Erza in ga žrtvujem (da ga bo zlorabljala njegova familija) v zameno za avtobus. Kljub zlizanim gumam, o katerih Erzo nabija ves čas, je žrtev vredna prostora za vsa dodatna padala, glede na zahteve terena in vremenske pogoje (= blato, sneg,…). Tako še Erzo naloži dodatna 2-3 padala in gasa do Unca, Mega vskoči in naprej do Razdrtega, Podnanosa in čez Vrabče ( Erzo: tu sem zadnjič odletel, veš Mega, na temle travniku,…. !!! ) do Štjaka.

Parkiramo avtobus med grobovi in na vršno glavo. Piha idealno gor, sonček sije, vse trdo od mraza in že postavljamo. Mega je čisto navdušen (=je celo on potegnil svojo Mantro iz lagerja, kar ni običajno). Prvi potegne Erzo in po skakljanju lepo zapluje v zrak, potem Mega tudi idealno odleti, jaz pa kot vedno zadnji (ampak tokrat z Rookom in sedežem – je daleč tja ven, pa šibje tik pod startnim pobočjem, pa vse je lepo trdo in na suho zasneženo…).

Mateja, ki se je “prostovoljno” žrtvovala za šoferja mi lepo pomaga postaviti in potegnem in laufam, laufam in se končno odlepim od tal. Kar nekam me požira in že mislim, da bom na prvi drevesni meji pod zasneženimi grmičastmi travniki gnezdil, pa me le dvigne čez in na naslednji plato. Tu sem spet čisto nizko in gledam rešilni graben na desno, pa le nekako obdržim višino (oba, Erzo in Mega sta tu samozavestno in z bogato višino peljala direkt čez plato…) in sem čez in potem levo ob pobočju do travnika spodaj, kjer Erzo že pospravlja,

Erzova 1.ponovitev in 1.ponovitev sploh

Mega pa ravno pristaja. Pristanem točno (na piko) v edini jarek na travniku.

Zoranov let = 3.ponovitev sploh

Spet en moj novnov !!!

Ko pospravljava z Megom, je Erzo že na cesti in naheca pravkar dospečo Matejo še za eno furo gor (bo dol, še predno bova midva pospravila, pa super je, pa sonček je, pa…). Ko čakava z Megom na cesti, Erzo pristane drugič (= 5.ponovitev tega starta… pravi on NAPAČNO !).

Erzova 5.ponovitev je v resnici 4.ponovitev = 5.let s tega starta 🙂

Erzov filmček

Zbašemo se v avtobus z zlizanimi gumami in na Lijak.

130119 P905 Lijak 13:32:04

19. 1. 2013 by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni

S pristanka ravno odpelje Igy polno furo, zato kar z avtobusom gor. Piha nič, Mega ne bo letel. Glede na mokroto in toploto vzamem iz avtobusa z zlizanimi gumami coto in tangice, Erzo tudi tudi svojo opremo II.klase (=XC3ja) in dol na start.

Nekaj tečajnikov, Gorazd kralj Vremščice (ki se je Vremščici odpovedal zaradi premočnega vetra, tu pa tudi ne bo letel, ker ne bo nič), pa še nekaj upajočih. Mega pomaga postaviti Mateji, pa Erzu, Mateja potegne in mora laufati kot nora, pa še vedno jo komaj dvigne (piha rahlo od zadaj) in jo takoj po startu požre, da kar čudno gledamo. Zalaufa Erzo in ga ne spravi gor (padala 🙂 ) in potem ugotavlja, da bi mu lahko Mega in Gorazd malo lepše postavila padalo (bolj v pahljačo pa enakomerno, pa to…), ker jima ga potem ne bi bilo treba še enkrat postavljati.

Medtem odlaufam jaz in moram tudi skakljati vse do konca, ko me končno le dvigne in se odpeljem naravnost ven in na pristanek, kjer Mateja že pospravlja.

Zoranova curaža

Ko pospraviva, pristane tudi Erzo.

Erzova curaža

Ker je dan še mlad, bo treba še kam.

Lokovšek in ekipa so seveda na koncu odšli (in to z odpovedanim kombijem, na nas pa seveda pozabili…:-) ) na Kovk in letajo sem in tja (do Predmeje, po do Nanosa,… ) in na koncu zasedejo vrh dnevnega OLCja. Manca, s katero se koordiniramo, kam naj pride, se na koncu odloči, da gre na Gaber s Samso (se ne pride dol metat na Lijak za 4.30 minut…).

Kam pa naj gremo mi ? Jaz sicer navijam malo za Kovk, malo tudi Erzo (samo on ne bo vozil gor z zlizanimi gumami…), ampak, ko pride dol Mega z avtobusom z zlizanimi gumami in pove: “… ampak Erzo, a ti sploh veš, kolk maš gume zlizane …” je jasno, da gremo nekam drugam.

Vanžlovc-Krtinska reber

19. 1. 2013 by Zoran Gaborovič·Komentarji so izklopljeni

In že ima Erzo novo rumeno točko iz svoje Velike knjige: Krtinovica. Po isti cesti kot dopoldan, nazaj skozi Branik, Štanjel, Kobdilj, na Krtinovico.

V vasi, ki je vsa razpadajoča in bogu za hrbtom je jasno, da nismo na pravi točki. Medtem ko Erzo navezuje stike z redkimi, še živečimi prebivalci vasice, mi trije sedimo v avtu in občudujemo razkošne portale na razpadajočih stavbah (no vsaj jaz…). Ko se Erzo vrne, gremo malo nazaj dol in na levo v pobočje na Krtinško reber. Ko se na levo odprejo vršni travniki, bi Erzo kar ustavil, pa spodbujam, da gremo še malo naprej in naokoli in se res po cesti na Vanžlovcem pripeljemo nad sam travnik Pri Dolinah, s katerega se bo mogoče dalo doleteti.

Najprej malo na oglede. Piha nič, ali še celo malo od strani od zadaj. Gnil sneg, vse se cedi, vreme obupno, temno, oblačno. Erzo se odloči, da bo štartal čez kole na levem izteku travnika (krajše, če prideš čez kole, se pobočje takoj prelomi čez hosto v dolino). Mene bolj mika v desni travnik (precej daljše, tudi položno, ampak brez turških kolov na koncu in z možnostjo prekinitve, če ne bi ratalo dobiti potrebne višine. So pa zato drevesa na prelomu na koncu precej višja…).

Erzo gre po robo I.klase. Jaz bi vzel Rooka in tangice (to pomeni odpenjaje, pa mokrenje in blatenje Rooka,… ampak za coto je pa tole preveč kritično…) Erzu pomagamo postaviti in potegne in odlaufa kot norec dol (no skoraj po ravnem) do rahlega preloma in se tu usede v zic (se je pač odločil, da bo tam točka vzleta…), podrajsa po tleh kot kanader (= avion za gašenje požarov), si naloži 1kg snega (no v bistvu je to tudi voda, torej je njegova kasnejša primerjava s kanaderjem smiselna) in se odlepi. Meni je sicer pod robom, tako, da ne vidim, koliko se je izognil turškim kolom, ampak Mega pravi, da je bil vsaj 5m nad njimi… Potem pa še čez hosto in zatuli od navdušenja in je adacta, kar se mene tiče.

Erzov prvenstveni Vanžlovc

Gruntam, kaj naj naredim. Piha sploh nič, ampak meni je to bilo prenizko. Na kole ne grem. Raje desni travnik. Mega in Mateja malo priganjata, ampak kar malo bi še čakal. Končno začne kapljati (ugotovi najprej Mega) in ko je jasno, da res dežuje in da ne bo ponehalo, je zadeva rešena. Odrešilni dež je razrešil dilemo (ker Rooka pa res ne bom vlačil po gnilem snegu in vzletaval v dežju 🙂 ).

Erzov komentar leta: enkrat predlani sem si to že ogledoval sam in seveda nisem bil zrel za odlet preko kolov s trtami. Danes se mi ne zdi nič posebnega, še piha nič, položno je in štartat znam naprej! In seveda hvala osebju psihiatrične klinike.

Komentarji (4)

1.Frenk Lokovšek : Erzo čestitke za novi prvenec! [19.01.2013 23:20]
3.Zoran Gaborovič : No ja, ne vem, če se ti ni zdelo nič posebnega. Mene je zaključek položnega vzletišča takoj spomnil na turške čase :-). Še dobro, da je začelo deževati, ker Rooka pa res NE bi hotel zmočiti :-). [20.01.2013 12:01]
4.Andrej Erznožnik : Mogoče nisem dobro rekel: dolg travnik do kolov me je pomirjal (boljkotantidepresivi,kijihdelijona psihiatrični,zaprti oddelekpress) [20.01.2013 13:25]

Dol po Erza z busom z zlizanimi gumami in čez Čehovine do Vipave, kjer se srečamo z ekipo, s katero smo se prvotno dogovarjali za Kovk (Lokovšek, Gošte Planinšek). To, da so spremenili svoje jutranje stališče o Kovku, da so naročili odpovedani kombi in nam nič sporočili, da nam s samega lica mesta niso sporočili ažurnih podatkov, itd., se sploh ne omenja. Zvemo le to, da nam sploh ni treba biti žal (leteli so po 2x-Frenk, naredili po 30km/glavo…), da je na startu pometalo in vleklo padala tako, da je šele po izdatni molitvi (Frenk) toliko za trenutek ponehalo, da je bilo mogoče sploh odštartati, da je potem itak vleklo v bazo, ki je bila že 150m nad startom…

Vmes Manca javi, da sta na Gabru z Andrejem po uri čakanja odstopila zaradi premočnega stranskega (J) vetra, ki ni hotel ponehati (hja, kaj pa nista zmolila ene dolge, tako kot Frenk…).

Ampak mi štirje smo se pa imeli vseeno super (čeprav me je ves dan po malem skrbelo, kaj se kaj dogaja z Modusom 🙂 ) !!!!