Padalska jata

Zdaj smo na startu bolj sami in hitro postavimo.

V zraku je precej mirno in kar začnemo jadrati sem in tja, ko naenkrat začne rahlo deževati. Nekaj padalcev pospešeno pobegne na pristanek. Ker kapljanje pojača, potegnem ušesa in dol. Ko pristanem, še vedno rahlo kaplja in pristane tudi Manca.

Zoranov let

Ko pospraviva, poskušava nekako organizirati prevoz gor po avte, pa nama kar ne rata. Mega in Boris sta prevedrila dežek kar v zraku in občutno podaljšala letenje. Ko pristane tudi Mega, se Slamič končno odpravi in naju zapelje, pa še Istoka po njegov kombi, on pa mene s parkinga na start po moj avto.

Borisov let

Ko sem spet spodaj, so oni trije že zmenijo, da gremo še na Kovk, saj je sonce še visoko in mogoče bomo pa tam malo več leteli.

Ko se z Borisom voziva proti Kovku, Manca posreduje kot možno varianto Strmco, pa se na koncu odločimo za Kovk, ki je bolj ziher, pa še bliže, pa še sonček sije, ko se vozimo proti Ajdovščini, pa še množico padalcev (najbrž nemška četica iz zadnjih dni) se drajsa nad grebenom.

Ko pridemo na start in začnemo postavljati veter seveda začne usihati (na poti gor je bil krasen 4/6), četica Nemcev pa se vrača z zahoda že pod grebenom…

Boris v luft in ujame le rahlo dviganje, jaz pa samo scurim na levo, se nekaj borim, ampak gre samo dol. Manca je malo za mano, pa jo tudi nič ne dviguje (nasprotno, kot je za njo zadnje čase običajno 🙂 ) in vzporedno odcuriva na pristanek. Mega sploh ne odleti, ampak na podlagi videnih dejstev prevzame vlogo šoferja in je na pristanku že takoj, ko midva pospraviva robo.

Zoranov let

Malo kasneje se pridruži še Boris.

Borisov let

Zapeljemo se do Anje na zaključno pijačo. Oni trije se še odločijo za prehranjevanje in daljše druženje, jaz pa se samo na kratko podružim in gasa proti Lj.

Je zjutraj še lepo, čeprav napovedane nevihte. Na koncu ostaneva sama z Borisom: Ljak ali Kovk. Pridem do Logatca in z Borisom od zadaj na Kovk. Ko prideva na vrh, se s starta pripeljeta dva padalca, ki ju Boris navidez pozna (eden je Matej Gošte) in povesta, da na startu preveč piha. Vsi gremo dol k Anji, da se zmenimo, kam naprej (midva sva za Brestovico ali v skrajnem primeru Lijak).

Pri Anji pa že čaka Frenk in nama z Borisom je v trenutku jasno, da danes najbrž ne bomo leteli 🙂 (vedno, kadar se od nekod pojavi Frenk potem veter samo še pojača … 🙂 ). Frenk takoj začne nabijat, da so črni oblaki čez in da je veter na Kovku upadel in da zdaj, zdaj bo… In nas prepriča, da se spet naložimo v Borisov avto in gor na start.

Tu seveda piha premočno (moji refernčni podatki: 8/11). Frenk začne seveda postavljati in se resno pripravljati in vmes malo lovi padalo, ko frfota… vse do trenutka, ko bi moral odleteti. Pa seveda ne, ker nam je vsem jasno, da je na meji. Boris provocira ves čas, da smo v takem že leteli, pa da saj ni tako močno, pa to, ampak Frenk na koncu le ne potegne. Tako mineta 2 uri, ko čakamo, da se umiri. Pa se ne. Vmes opazujemo 5 padalcev, ki so prileteli z Lijaka in ki pospešeno šibajo proti Nanosu. Eni bolj visoko spredaj, druge odnaša nazaj.

Potem pride še četa Nemcev (včeraj so bili na Lijaku). Nekateri že zastavijo, ampak na koncu nič in tudi pospravijo. Ko hočemo že oditi (večina Nemcev že odide), pa dva, ki delujeta bolj akrobatske sorte, le postavita. Prvi strarta z atraktivnim dvigom v nebo, obrnjen kar nazaj proti padalu in ko je 30m nad startom, se obrne naprej in potem izvaja neke akrobatske vložke, za katere ni čisto jasno, ali jih je namenoma, ali pa ga je malo sklofalo. Drugi starta malo manj atraktivno, z majčkeno kravatico, ki je ne more rešit na noben način. Veter malo više je res močan in komaj prodirata naprej, ampak prvi se pripelje tako blizu do drugega, da glasno razmišljamo, če mu bo mogoče kar on rešil kravatico. No na koncu se odpeljeta za rob, mi pa tudi odidemo k avtom in dol.

Frenk in ona dvojica na Lijak (?), midva pa k Anji na pijačo in gasa Logatec in razlaz.

V službi dopoldan spet rahla panika zaradi vida in Boris pravočasno pokliče, da se osredotočim na druge stvari – Lijak. Mega je tudi za, Erzo pa nekaj cinca (mu ni za Lijak), potem pa se odloči za Vremščico (testira padalo…).

Na izvozu Logatec počakam Borisa, se presedem k njemu, na Uncu še pobereva Mega in na Lijak. Ko pridemo na pristanek, Mega zagleda pod startom padalo in rezervo na drevju, hkrati pa zvemo, da se je pravkar sesul tandem in da je reševanje v teku. Gremo gor. Ravno, ko pridemo na start, pridejo tudi gorski reševalci in policija. Zaprejo zračni prostor, ker prihaja helikopter. Z Megom sva za odhod drugam, ampak demokracijo (=avto) ima danes Boris, ki mu ne pride na misel, da bi šli kam drugam. Policajema naredi kratko, a izčrpno predavanje o jadralnem padalstvu s poudarkom na tehničnih lastnostih rezervnih padal. Pride helikopter, odpelje najprej enega v Šempeter, se vrne še po drugega in po slabih dveh urah se zračni prostor spet odpre in gužva, ki se je nabrala na startu se začne redčiti.

Startamo tudi mi trije. Zavijem takoj na levo in naberem nad greben, vendar kaj dosti više od 800 ne gre. Tudi drugim ne (razen Megu seveda, ki je spet najvišji – seveda tudi zato, ker ni Erza 🙂 ). Drajsamo sem in tja in lepo drži in je kar lepo. Ko se Boris naveliča, se odpelje proti Zmajarski in ga močno požira, tako da se kmalu obrne in počasi scuri na pristanek od koder javi, da je avto že dostavljen dol.

Borisov let

Z Megom vztrajava, enkrat vmes sva oba tudi zelo nizko, pa se Mega komaj spajsa ob pobočju, jaz pa bistveno lažje daleč zunaj nad luknjo. Končno se zapeljem proti Štanjelu in še tu vrtim četrt ure, potem pa se odpeljem direkt na pristanek. Debela urca lepega jadranja (s slalomom zaradi gužve v zraku predvsem okoli starta).

Zoranov let

Ko odlagamo Mega na Uncu, zagledam Erza, ki se pelje čez avtocesto s Strmce. Ne morš verjet (Boris in Mega mislita, da se zafrkavam) !  Še po njega na travnik kjer je pristal in do njegovega avta pod Strmco.

Manca zjutraj pošlje SMS-potrdilo o obvezni udeležbi v današnji akciji kjerkoli, kadarkoli (no po 14.30 za njo 🙂 ). Boris pokliče, da bi šel na Lijak. Glede na napoved (SV, ne premočen, drugje pa možne popoldanske nevihte…) je to najbolj ziheraška izbira, ampak mogoče bomo lahko šli kam bliže 🙂 . Erzo, Mega sta za. Izberemo  Grmado, kot najbolj zaželeni cilj. Ker se začne že kisati, se dogovorimo za 14h (pojavi se še Damjan, ki bi tudi malo kasneje – idealno za kombinacijo z Manco, da prideta za nami).

Na poti na Vrhniko že lije. V dežju se naložita Erzo in Boris in še Bojan Gabršek) in ko gremo proti Uncu po Mega, gre to kar z nami in sonce sproti ugaša za deževnimi oblaki. Grmada odpade. Pred Razdrtim še nihamo, če bi mogoče šli na Vremščico (Skuša=Ščuka je že tam… 🙂 ), pa zavijemo desno, ker je to bolj ziher. V igri je še Kovk, pa nas črni rob oblakov zavrne in – Lijak.

Na startu nekaj tujcev, tečajnikov. Postavimo in eden za drugim odletimo (Mega je prvi izstreljen gor, pa Erzo in Bojan, potem pa veter občutno uplakne ).

Jaz lepo hrbtno potegnem in elegantno startam (končno spet enkrat 🙂 ), pa potonem in grem samo dol. Že mislim, da bom scuril, ko najdem krasno dviganje, ki me odpelje nad greben. Potem pa slabo urco jadranja, v glavnem okoli starta. V začetku me je bilo kar strah, kako bom to uskladil s svojim trenutnim vidom, pa se je izkazalo dosti bolje kot sem pričakoval. Samo čim bolj se ogibam drugim, da ne bi bil v kakšni gužvi in da ne bi dobil kakšno ne-vidno presenečenje. Niti se preveč ne trudim kam odleteti, bolj preverjam koordinacijo in nadzor nad prostorsko situacijo. Potem pa naenkrat padem ven in se ne morem več pobrati in se počasi odpeljem k Igyju.

Zoranov let

Med zlaganjem poklepetava z Lukom Slakom, pa tudi Mega je že tam (Scuril nekje proti Šempetru 🙂 ). Manca in Damjan sta v luftu in lepo drajsata okoli starta. Erzo in Bojan sta nad jezerom in nadaljujeta proti Krasu. Mega poskuša organizirat Igyja za prevoz gor po avto, pa mu to uspe šele po debeli uri  (vmes pristane Manca in potem še Damjan, midva pa še vedno ne uspeva odstartati za gor…).

Damjanov let

Borisov let

Borisove fotke:http://picasaweb.google.com/110819241786089999262/Lijak562012#

Končno se Igy premakne. Spraviva moj in Mančin avto dol, malo še čakava na pristanku, da se ostali spokajo, potem pa mi po Erza proti Postojni/Pivki.

Erzov let

Erzo:

Manca z Damjanom pa po Bojana v Vipavo. Še zaključno srečanje v Avio Pubu in razlaz na Vrhniki.