Najprej so sicer plani za na jug, pa se tik pred zbiranjem na Vrhniki izkaže, da je doli štala (oblaki, nevihte, ni sonca, ni termike, Z je močan in narašča,…), zato sprememba plana in Gozd (tudi Krvavec je premočan,  Z in v oblakih).

Tako se Erzo in Delux s Špelo vračajo v Lju, (od koder so ravnokar prišli) do britofa, kjer se preložijo v LCja. Mega spet manjka zaradi službenih dolžnosti. Tudi Mirko se je prijatil (=pridružil v jato) in gasa na Gozd. Boris vmes sicer  rine proti Sv.Petru (“tam bo idealno…” – v resnici pa se grebe za nov start), kar pa naju z Erzom ne premami, saj nama Sv.Peter ne bi bil niti nov letos. Ker ga ne upoštevava, ga tik pred startom Gozd procesiranje novih startov spomni na Gozd-šolski teren, ki ga še nima na OLCju in z veseljem ga dostavimo tistih nekaj sto metrov naprej, mi pa nazaj na Gozd. Najprej hočemo po novem asfaltu gor, pa smo zaustavljeni  s strani bagra in moramo peš po svežem betonu do Juretove kučice (upravičeno, sicer bi mu ga namesto prve zime uničili že mi…).

Hitro postavimo pred prihodom drugih (Svole & Co…) in odstartamo:  Erzo, Mirko, pa lepo hrbtno jaz (lepo prosim 🙂 ). V zraku nič omembe vrednega (še včeraj je bilo boljše…). Razen začetnega pobiranja, ko naberem nad start do cca 1000 (Erzo sicer pravi, da me je odfukalo gor, jaz pa vem, da sem skoraj kontrolirano vrtel…), bolj ali manj curaža, tako da po cca 15 min pristanemo drug za drugim. Razen Erza seveda, ki drgne predno joško, tako da so že skoraj drevesa oguljena. Malo zadovoljeni, pa ne preveč zadovoljni, pospravimo.

Zoranov let

Borisov Gozd-šolski teren

Erzovo glancanje prednje joške

Erzo predlaga, da gremo pogledati travnik nad Zalogom pred Golnikom, ki definitivno ni Povlje  (da se bo vedelo za zgodovino, kdo je dal idejo 🙂 ) in si ga je podrobno ogledal iz zraka (no cajta je imel med glancanjem prednje joške zadosti…). Malo se lovimo in končno najdemo izhodiščno točko. Naš namen ogleda potencialnega starta pa sprva skoraj povzroči medsosedske konflikte in tragedijo, na koncu pa smo le vsi na ogledu na vrh travnika. Nobenemu se ne zdi super (sploh ker še piha dol) in iščemo čim več argumentov zakaj se ne da odleteti. Pa se Boris naenkrat odloči, da se pa njemu zdi OK in gre po opremo.

Ko ga opazujemo z vznožja pobočja, se malo križamo, malo modrujemo, malo vlečemo njegovo obletnico jahanja smreke na Strmecu, skratka upamo, da mu mogoče le ne bo dovolj dobro in ne bo odletel. Pa odleti in kljub downwindu z lepo višino preleti smreke (niti približno jih ne bo pojahal…) in se odpelje še debel kilometer naprej naravnost ven.

Borisov novnovnov Zalog

Špela pa je posnela : http://www.youtube.com/watch?v=u6y71UhrI0Y
Komentar leta: Predlog je bil Erzotov – hvala Erzo;))
Andrej Erznožnik : hvala za tole vrstico; dodam pa, da se Pojetu to ne more zgodit – kar novega ugleda, odleti sam…. [04.10.2012 23:42]
Andrej Erznožnik : te čakam, da mi ti pokažeš kakega in počakaš ob strani [05.10.2012 09:05]

Ko smo pri njem, se mu vse smeji, mi (torej midva z Erzom) pa zeleni od foušije… Super, ima dva novanova in vse skupaj je dosti bolj zanimivo, kot če bi se dogajanje končalo na travniku v Seničnem :-)…

Danes je popoldne sestanek na TNP o problemu letenja v TNP in ker bi rad še prej letel, je izbira Gorenjska. Ker moram pobrati Šubica v Kranju, ostane edina izbira Gozd, kjer pa tudi že nisem bil celo večnost. Erza povabim zraven, saj je danes odločen za let po nekajdnevnem premoru in seveda rabi poznan in prijazen start. Pa ga ne premami (ne bi se šel sam dol metat…) in se raje odloči z Deluxom za Kovk…

Tako sem v Seničnem na pristanku popolnoma sam. Šibam gor, z upanjem, da bom potem že ujel kakšnega zgodnjega popoldanskega padalca, ki me bo spravil do avta. Na startu pozdravim Jureta, ki se tudi spravlja v zrak. Malo sicer meša, ampak časa za čakat na boljše čase nimam in hitro postavim in lepo hrbtno potegnem. Ko se obrnem, imam na levi rahlo kravatico, jo z nekaj potegi komande rešim s padalom nad sabo (pravi profi :-)…) in potem odletim. Takoj ko pridem iz poseke, malo poruka z leve in čeprav se matram in iščem, so sami mehurčki, tako da kar tonem. Ko že mislim, da bom scuril, le najdem bolj trajno dviganje in naberem do 1000. Jure starta in takoj lepo pobere nad start (se vidi, da je tu doma) in se odpelje tja nekam proti V. Jaz pa ostanem okoli starta in potem slabo uro gore dole in sem in tja. Pa je treba kar delat in sploh ni nobeno peglanje… Ves čas opazujem pristanek in ni videti nobenih potencialnih prevoznikov. Ko se mi zdi, da bo lahko problem s časom (na Bled na sestanek ne bi rad zamudil), se zapeljem na pristanek in hitro pospravim.

Zoranov let

Še vedno nikjer nobenega, zato skrijem padalo in odšibam proti Seničnem. Po cesti pripelje avto, ki ga takoj napadem. Čeprav nerad, me zapelje gor in vse se izide…

V Lju več ali manj dežuje ves dopoldan. Kamere kažejo, da je na Primorskem sonček (kolikor pač najde luknje med oblaki). Manca se je sicer prijavila, ampak glede na situacijo (v Lju…) je zgubila zanimanje. Erzo si še celil rane in ga nič ne premami. Mega kasneje,… bo še videl… Boris pa je takoj za in ob 15h ga prevzamem od Špele na mitnici Logatec.

Kalič odpade takoj, ker je zabasan v oblaku. Do Razdrtega nihava ali desno (Lijak) ali levo proti morju (grdi črni CBji se valjajo po nebu vse naokoli – Slamič pravi da Govc/Golec ne bo, ker je ravno tam eden grd, bo pa Lijak čez pol ure; Pavlič pravi, da je tudi eden grd CB nad Socerbom in da slabo kaže…). Pa vseeno rinem v levo in nadaljujeva v smeri KP. V zraku zgleda kar grozno (črna gmota pred nama), zato Boris predlaga, da se ustaviva na parkingu pri Divači in pogledava tablico, kako je z radarsko sliko. Kaže nekaj jeder, ki nastajajo in zginjajo… In ker zgleda bolj jasno proti Istri, gasa naprej … v naliv, ki nastane pri Sežani in naju pere do viadukta. Tu odvijeva proti Kubedu, saj je prvi cilj Glem. Gasa gore dole, levo desno, se malo zgubim, in končno s pomočjo tablice in Deluxovega navigiranja parkirava pri Sv.Lazarju na Glemu.

Na startu piha idealno gor, samo črne gmote in grmenje, ki prihaja od Kraškega roba sem, naju malo deprimirajo. Malo še bluziva, občasno pokaplja, ampak na koncu Boris ugotovi, da tko hitro, kot se bova midva dol vrgla, tista nevihta, ki se zliva za Koprom proti Črnemu kalu že ne bo prišla sem (sicer je tudi nad nama črna gmota in mene bolj skrbi zauganje gor…) Boris se odloči in ponovno raztegne (je že enkrat pospravil, ko je začelo bolj kapljati) in res elegantno odleti. Gre lepo naprej in dol in po 10 min pristane na travniku spodaj.

Borisov let

Medtem tudi jaz postavim in potegnem in odletim lepo ven in mi začne piskati za dviganje… Ne sicer preveč nervozno, ampak jaz sem vseeno nervozen in potegnem ušesa, tako da vsaj dobim spuščanje (čeprav bi se očitno dalo jadrati, ampak ne jaz danes…), se zapeljem malo po dolini v levo in nazaj in pristanem zraven Borisa.

Zoranov let

Super ! Je ratalo ! Zmagala sva (predvsem premagala strahove….). Ko mi pade padalo na tla, že pripelje avto in takoj ga ustavim za prevoz gor, medtem ko mi Boris vpije, da bo že on pospravil mojo kramo.

Ko sem nazaj dol, že čaka ob cesti vse pospravljeno in šibava naprej gor proti Babičem. Razmišljava kaj dalje in predlagam, naj gre Boris odletet na Poljane (jaz start že imam, pa mi ni treba in bom za šoferja), saj kakšne druge smiselne izbire nimava (čeprav zgleda sedaj malo bolj svetlo naokoli in manjši oblaki in več sončka vmes – ampak mogoče jo to samo psihološki učinek…). Boris se najprej malo viteško brani, da pojdiva na kak start, kjer bova oba odletela, potem pa se “vda” in gasa na levo čez Pomjan (tu danes piha na “startu” skoraj idealno gor, samo prvi pristanki so bolj daleč…) do Poljan.

Na startu zaparkirava in pomagam raztegniti Borisevo padalo. Lepo potegne hrbtno, se presenečeno vsede na poličko niže in potem v obratu vstane in nadaljuje s startom… Ko vidim, kako lepo mirno leti, me kar malo zamika, da bi tudi jaz, ampak si takoj spet premislim, ko se spomnim razdalje in ovinkov in časa, ki bi ga porabila, da bi nekako spet prišla do avta. Gasa dol direktno po bližnjici po ovinkih čez Bošamarin do Borisa, ki me že čaka pospravljen.

Boris let

Oba sva super zadovoljna z današnjim dnem, saj, glede na začetek, nisva pričakovala, da bova sploh letela…

Prva se prijavi Manca. Vreme je obetavno, JZ čez vso SLO, zgoraj močnejši. Kamere kažejo povsod sonček med razvitimi bazicami. Erzo ne gre (okreva 🙂 ), Mega kasneje, tako da Gorenjsko izločimo.

Z Manco paralelno ob 14h iz Lju do mitnice Logatec, kjer se vsi zberemo in naložimo v LCja. Čez Kalce na Kovk, kjer so bistveno bolj grdi in temni oblaki.

Na startu piha v sunkih 6/8,5. Mega začne kar postavljati in odleti v močno dviganje in na desno samo gor. Zgleda, kot da občasno kar stoji (močan JZ, mestoma mu gre 7,5 naprej, sicer 10-15 proti vetru). Manca menca, ker se ne počuti najbolje, Deluxu “ni treba v tako razmetavanje, ker bo čez eno uro pa OK”.

Jaz postavim (Manca prijazno pomaga 🙂 ) in čakam na trenutek, ko veter pade in takrat res elegantno potegnem hrbtno, se počasi obrnem in že sem v luftu (končno mi je enkrat ratalo :-)… ). Na desno dobim lepo dviganje in postopoma naberem do 1150. Mega je že pri Hublju in po obratu zapelje daleč ven, ker upa na dviganje pod eno lepo bazico. Pa ni nič in se odpelje nazaj proti grebenu, daleč spodaj. Jaz obrnem že pred Hubljem, ker mi gre tja vedno hitreje, nazaj pa kar ne dobim dviganja. Pa bliže grebenu je res kar razrukano. Končno dobim solidno dviganje pri Podrti gori, ampak karkoli delam in vrtim, čez 1200 ne morem nabrati in začnem celo malo zgubljati. Vidim, da je Mega toplandal na startu. Manca nadzira z zemlje situacijo in začne kibicirati, kaj samo vrtim naookoli na istem mestu. … Ker se bojim, da bom še zgubil, se odločim in odpeljem proti Nanosu, malo bolj zunaj, čez Stari grad, direkt v smeri table. Zgubljam -1 do -1,5 in pridem čez grad v bližino Plazu s 600m in tu končno dobim dviganje in se postopoma z občasnimi rukerji dvignem do table. V bližini grebena je kar neprijetno (iz vsake grape sune gor in strese), ko grem malo ven, pa začnem zgubljati. Hitrost se povečuje, občasno je čez 40 in malo pred lovsko bajto obrnem in začnem riniti nazaj. V začetku bolj s težavo in počasi dol, potem pa hitreje in pri tabli sem spet v višini grebena. Nabrati ne morem više, direkt proti Kovku ne bom prišel, zato se usmerim proti Anji. Vendar gre počasi dol in ko mi je jasno, da do Anje ne pridem, obrnem nad Vipavo ven čez avtocesto in na standardni pristanek (rezervno letališče) malo pred streliščem.

Zoranov let

Po postaji se skoordiniramo (še Luka Slak je na vezi) in ko pospravim, sta Mega in Manca že pri Meni. Manca je pristala pri Anji, Mega pa po toplandu ni več startal in je poskrbel za prevoz avta dol :-). Zapeljemo se v Vipavo na pice in čakamo, da bo Delux izpolnil svojo kvoto kilometrov…

Borisov let

Končno pride z Joštom, ki mu preda Rooka v popravilo. Še malo modrovanja in gasa proti Logatcu. Fajn je blo :-)…

Vreme danes enako kot včeraj, čeprav je napoved slabša. Samo veter se je obrnil za 180 st. in tako danes piha SV. Zjutraj začnem mobilizirati jato za posebne podvige/projekte z malo uspeha. Erzo ne bi nič, ker je zmatran od včeraj, Manca mogoče kasneje, ker v takem gnilem vremenu nima smisla. Mega je za po 12h, Delux se prilagodi za kamorkoli.

Z Borisom pobereva Mega na Uncu in gremo najprej z Unca direkt mimo Rakovega Škocjana do razbitin restavracije pod Kaličem, kjer je potencialni pristanek. Meglice so tik nad nami in veter kar nažiga (sicer približno iz prave smeri). Po ogledu ostankov restavracije nas po mreži gozdnih cest Javornika Mega suvereno pripelje na vrh Kaliča. Na vrhu smučišča, kjer je potencialni start, ugotovimo, da je preveč megleno, predvsem pa dosti preveč piha (prvi potencialni start – ništa).

Čez Javornik proti vojaškemu poligonu Poček za Babo in Kameno goro. Ko pridemo na odprto, na pobočja vrh poligona, zapeljemo offroad na bližnji vrhec Veliki vrh in se razgledamo. Razgled je čudovit, hodimo po ostankih železja razstreljenih granat in ugotovimo, da bi bil super start z Babe, Kamene gore in tudi od tod, kjer smo zdaj, če bi bihal primeren veter (od JV do JZ). Za Veliki vrh, na katerem stojimo, bi bil dober tudi SV, če ne bi tako nažigal, kot danes. Če bi pihalo zmerno, bi lahko startali in pristali v dolinici ob cesti cca 100m niže. Tako pa nič, razen da nabere Boris nekaj marel za gobjo večerjo (drugi potencialni start-ništa, pravzaprav ogled vsaj treh potencialnih startov).

Nadaljujemo z ogledom vojaškega poligona (in vmesnim iskanjem gob) in naprej v smeri proti Prestranku. Od zgoraj smo videli, da v Pivki piha Z, torej bi bil mogoče danes Šilentabor…

Ko pridemo na našo standardno parkirno mesto, kjer se še poznajo sledovi gum od včeraj, gremo vseeno na rob, čeprav piha močna burja (torej spet v rit, kot včeraj). Sploh ni jasno, zakaj v Pivki piha ravno ta trenutek krasen in močan JZ !… No, na rob gremo zato, da Delux nabere dovolj šipka za čaj…. Malo še razmišljamo o odletu z grebena proti Knežaku, pa zaradi močne burje ni zanimanja (pa jaz to že imam in ne bi bil novnov). Potem pa spet dol na glavno cesto (tretji potencialni start- ništa).

Mega preveri pri Igiju, če mogoče kdo leti na Lijaku, pa se izkaže da baje nihče (to je bilo še naše potencialno upanje…). Misli na Golec nad Branikom, ki je idealen v burji, v kali zatre Delux, saj na Kovku piha burja 11/16. Zato se usmerimo na Juršče (Tuščak ništa, ker je SV, tudi Kršičevec odpade) in naprej (nazaj) čez gozdove na Javornik. Peljemo se pod velikim travnikom pod vrhom Javornika, kjer je čudovit travnik za odleteti na JZ (pa ni še nihče odletel, ker je potem problem, kje pristati) in potem na sam vrh Velikega Javornika do radioamaterske kučice. Smo ravno v meglicah in je praktično brez vetra.

Na poti dol še enkrat zakruzamo skozi gozdove do vrha Kaliča, kjer je dosti bolj prijazno kot prej, saj ni več megle. Je pa še vedno preveč vetra in nobenega ne premami.

Naprej proti Cerknici po S pobočju do velike poseke (ki smo jo gledali nekaj tednov nazaj, ko smo se peljali izpod Slivnice proti Uncu). Soglasni smo, da bi bil start v redu, če bi malo počistili šavje ob cesti, da bi bilo dovolj široko za odleteti s ceste. Mogoče pa pozimi, ko sneg prekrije poseko (potencialni start ?-ništa za danes, nimamo motorke), pa vsaj malo bi moralo pihati – zdajle je namreč brezveterje (malo nazaj na Kaliču pa še vedno piha preveč…). Še malo naprej po cesti nad jezerom do mesta, kjer je Mega prepoznal nekdanji zmajarski start – žal vse zaraslo in tudi sicer neuporabno za padalce…

Za danes končamo in se zapeljemo v Rakov Škocjan, kjer Borisu z Megom razkaževa Mali naravni most  (še ni bil tukaj…), potem pa do hotela, kjer zaključimo dan ob izredno dragi večerji :-(…