Vreme je sicer bolj tako, ampak že ob 9h sem proti Uncu po Mega. Erzo gre danes v jamo (zmotno misli, da ne bo za letet 🙂 ), tako da sva z Megom sama na projektih. Drugi se bodo priključili kasneje. Greva na Pivško, kjer naj bi bilo malo manj vetra.

Prvi start Gradec pri Jurščah. Po Erzovih navodilih pred pokopališčem zavijeva po makadamu, ne na levo (kjer ga ni), ampak v drugo levo, torej desno. In sva mimo lovske koče na startu, kjer malo kaplja. Predno odneseva robo na start še malo politike o TNP po telefonu.

Na startu najdeva mesto, ki je najbolj primerno in Mega mi raztegne padalo po drekih. Imam U-turna, ki je že dovolj posran, me ne moti, če bo še moker. Imam tangice, da bom bolj okreten. Mega ne bo letel, ker bo samo curaža. Piha lepo gor in dvignem med redkimi kapljami in se spustim dol. Po 100 višincih pristanem na desni blizu cisterne. Novnov !

Zoranov let

Ko pospravim, je Mega že pri meni in odpelje čez polje na Šilentabor, da ne bi tam preveč pojačal Z. Ko prideva gor, ni nobenega Z, ampak piha v rit (sem že 5-tič ali 6-tič tule na ogledu 🙁 ). Malo čakava, potem pa gasa nazaj na Juršče in okoli proti vrhu Kršičevca. Na križpotju z markirano potjo pustiva LCja in peš na vrh. Mega mi nosi vrečo, jaz pa sem kar v tangicah, da bom čim hitreje opravil s tem startom :-).

Ko prideva iz gozda na vršne travnike, je čudovit razgled na okolico v 7/13 južnega vetra, ki polaga drevesa naokoli… Pa spet peš nazaj do avta in proti Kovku, kamor naj bi prišla še Manca in Boris.

Ko v Razdrtem prideva po raznih obvozih na avtocesto in se spustiva proti Vipavi, prideva v dež. Igi pod Lijakom potrdi deževje tudi tam, zato sporočiva Manci in Borisu, da se obrneta proti Strmci.

Dobimo se pri pristanku. Naložita se v LCja in gasa gor. Ko vlečemo robo na start prideta še Samsa in Slejko. Boris od avta telovadi z dvignjenim padalom v tangicah do starta, kjer odletimo za Megom še vsi ostali.

Mega je seveda najvišji, jaz pa tudi nisem dosti pod njim. Boris pristane na Petriču in tu vključi GPS, tako, da ima nov start.

Borisov nov start

Midva z Megom pa nabereva do cca 1100 in se odpeljeva mimo Lipovca do Špilnika in nazaj. Tu jaz še malo vrtim, potem pa padem ven in scurim na pristanek, kjer že pospravljajo Manca, Samsa in Boris.

Zoranov let

Andrejev let

Super polurno jadranje!  Kmalu za mano pristane še Mega, Tom pa še kar vztreja nekaj časa in končno toplanda.

Ko čakamo na Toma, navijam,da gremo pogledat še na Lovrenca. Samsa bi šel raje na Poček (vrh Baba ?, ki še ni odleten ? ), ampak zdaj smo tu in vreme ni ravno preveč prijazno, mogoče tam že uliva. Pa gremo gor na Strmco v LCja in od zadaj proti Lovrencu.

Vmes se nekajkrat zgubimo in vozimo sem in tja po gozdnih cestah in začne še deževati, tako da ne kaže najbolje. Končno nam tablica pokaže kje smo, in nas reši. Vdenemo pravo cesto in gasa po kolovozu na vrh. Pri cerkvici parkiramo, nekateri malce pocingljajo, potem pa dol na ogled starta. Ker ne kaplja preveč močno, reši zadevo Delux, ki odločno izjavi, da gre po padalo. Pa greva še midva s Samso (Mega se je itak javil za šoferja, Manca ne bi, Tom pa je prišel peš iz Studenega brez padala za kondicijo).

Med pravim gozdom marel (gob namreč, dežuje ne tako, da bi jih rabili 🙂 ) postavimo.

Atraktivno z ninja vložkom čez grmovje starta Samsa, za njim pedagoško vzorno elegantno odleti Boris, ne da bi pohodil eno samo marelo, potem pa še jaz z majhnim popravkom. Samsa dol na prvi travnik pod hribom,

Andrejev let

Boris kar nabira ob hribu, jaz pa počasi curim in se potem odpeljem daleč ven čez Studeno in daljnovod na travnik za njim, kjer pristanem v jesenskem podlesku. Drugi novnov danes !

Zoranov let

Ko pospravljam, pristane ob meni še Boris.

Borisov let

Tom pride po naju s Samso, nas dostavi do spomenika sredi vasi, potem pa prideta Mega in Manca in gasa na Strmco in na zaključno druženje na Planino…

 

Pa še slikce: https://picasaweb.google.com/105472806995781682857/SvetiLovrencNadStudenim?authuser=0&feat=directlink

Dva deževna in vetrovna dneva brez letenja sta mimo. Danes se obeta manj vetra, čeprav padavine niso izključene. Erzo pokliče dopoldne in mi predpiše vsaj en let z Ambroža za pomiritev (se kao šali 🙂 ), ampak jaz mislim, da danes res moramo leteti. Mega ne more pred 15h, glede na veter Zavrh ali Grmada (ampak Slivnica 6/10,2 SV…). Na Gorenjsko itak ne bi šli, čeprav se puca… Ko se slišiva z Erzom drugič, mu povem za cilje, pa takoj aktivira še Emila.

Ob 15.30 na šodru. Zavrh. Na Grmadi preveč  S in ni uporabno (sporoči tudi Mega, ki pa se mu na Zavrh ne da). Tako se odpeljemo proti Škorpijonu Erzo, Emil in Redstar in gasa z LCjem gor.

Na startu ne piha nič (no, ko pridemo, še pihne rahlo gor, potem pa izključijo na nulo…). Emil in Erzo se borita za pozicijo na startu in gazita en čez drugega, Redstar pa postavi malo nazaj za startom. Prvi potegne Emil in z rahlo ohlapnim padalom pri obratu potone daleč v poseko. Redstaru v prvo ne uspe dovolj dvigniti in mu pomagam postavljati v drugo. Erzo v prvo tudi ne dvigne dovolj in podre, da ne bi bilo kakšne štale. Ko postavlja na svojo staro mesto na levi, Redstar odleti (malo mu držim padalo, da laže zagrabi), potem pa še rešim okoli padala navito vrvico Erzu, ki drugič lepo dvigne in odleti (danes jaz opravljam Megovo viteško vlogo 🙂 ). Postavim še jaz, v brezveterju lepo dvignem naprej in odcurim proti Škorpijonu, kjer že pristajajo ostali trije.

Emilov let

Še najbolj se bori Erzo, ki že skoraj hodi po drevesih, na koncu pa mora tudi on na tla.

Erzov let

Tik za njim pristanem tudi jaz.

Zoranov let

Ko pospravim, me Redstar pelje po LCja, potem pa še mal nakladanja z gobovim golažem pri Škorpijonu… Vsaj leteli smo…

Tri dni brez letenja je bilo dovolj. Danes letim(o). Manca se že ob svitu prijavi v jato.  Močan JZ ves dan, popoldne bo še jačalo. Ampak vsi smo dopoldne službeno zasedeni, tako da je prva operativna Manca. Ura – 14 – Vrhnika. Pa še to Erzo zamakne za 10 min, ker prihaja od nekod s terena. Še vedno ne vemo, kam bi šli (Kovk, novi Erzov start, Strmca je premočno, na Lijak nobeden ne bi šel…). Odločimo se za Kovk in v Erzov avtobus naložimo Mega na Kalcah. Gasa na Kovk-parking in odpešačimo na start. Je že jasno, da je močno. Pre-močno. Začnemo posedati in nakladati in čakati. Najprej nam je jasno, da ob 8,5/13,2 JZ nihče ne bo začel postavljati in da se danes tu pač ne leti, ampak ko se pripeljejo z desne 3 padalci iz smeri Lijaka in še en tandem z leve z Nanosa (kasneje zvemo, da so bili Švedi), je nervoza vse večja. Očitno se leti, samo ne s starta na Kovku. Čakamo, da bo kaj pojenjalo in kritiziramo one v zraku, kaj vse narobe delajo, ker očitno ne poznajo situacije in jih bo itak splaknilo nazaj. Ampak se le spravijo do Vipave in naprej. Mi pa še čakamo. Manca se je pripravila na dolgotrajno čakanje (izkušnje od petka) in nas začne učiti novo igro s kockami. V hipu nam mine še ena ura in ko Erzo začne slaviti zmago (začetnška sreča…), je tudi čakanja dosti in nazaj do avta in v obupu gasa na Lijak , da se vsaj dol vržemo. In točno to tudi naredimo (razen Mega, ki  mu ni treba in se javi za šoferja). V zadnjih žarkih ugašajočega dneva (startamo ob 18.30+) in – 10min !

Zoranov let

Erzov let

Erzov komentar leta: Zgodba je veliko daljša kot sam letek.
Dopoldne kliče Delux, ki bi/bo šel kamorkoli. Ok. Potem je neka panika (v kateri na Deluxa pozabim) za nekam in nesrečno izberemo Kovk, ki tedaj še 5/8 in po našem prihodu kar 9/13. 2h preležimo na sončnem in vetrovnem štartu in opazujemo dva “čeha” z Lijaka, ki jih skoraj spiha na Col. Začne se nam svitat, da Kovk (danes) ne bo popustil in začne se dirka za vsaj dvignit noge pod kupolo. Odhod s Kovka 17:20. Smo bli hitri, kaj? (na tleh) Unadva sta bla pa Klavdijeva Šveda. (štirindvajseturnazamudaobjavemeneborešilakritikepress

 

Potem pa direkcion proti domu (no, v resnici z ovinki preko Planine na Kalce…). Ampak leteli smo pa le in fajn smo imeli…