Zjutraj krasno sončno, po SV Sloveniji močan S, JZ Slovenija Z-SZ, na Krvavcu nabija SZ. Jasno, da je treba iti proti Primorski. Mika me Nanos, če ne bi bilo premočno (sicer Strmca, ali če kdo da kakšno drugo idejo).

Danes začnem jaz gnjaviti že zgodaj: najprej Mega, kako je bilo včeraj na Strmci (ni bil…, ne more pred 14h), potem pa Erza (ki ni preveč za plane, ker ravno odhaja na teren in ne ve, kdaj bo nazaj). Potem ob primerni uri še Borisa (ko predvidevam, da se je že zbudil). On je za odhod kadarkoli, se mu pa tudi zdi, da se je vseeno bolje it vreč dol na Nanos kot na Strmco (po mojem ga tudi bolj mika nov start). Pa je cilj okvirno postavljen. Pokliče še Manca, ki je lahko na prevzemni lokaciji okoli 13.30 ure (Vrhnika Taras), pa je tudi čas z Borisom usklajen: ob 13.30+ na Vrhniki. Razpošljem SMS Manci in Erzu, da smo zmenjeni ob 14.30 (?!).

In se vesel pripeljem ob 13.30 na Vrhniko !!! Kličem Manco kje je, pa jo presenetim v razkošju preostalega časa še v Ljubljani (in ugotovim svoj kiks ene cele ure). Manca takoj da gasa in smer Vrhnika ! Pokličem še Erza, ki se še mirno baše z malico. Seznanim ga z dejstvi (namreč, da se dobimo čimprej – ob 14h) in preklopi protezo v tretjo. Manca je še pred drugo tu, Erzo tudi in pičimo proti izvozu Logatec, kjer naložimo še Borisa. Na Uncu se dotlači še Mega (ki sicer iz varnosti vzame padalo, čeprav se je javil za šoferja, ker obstaja možnost, da si kdo na startu zlomi roko ali nogo in ne bo startal, dol pa bo avto še vedno lahko peljal… Pa zgrešimo izvoz Razdrto in pred Vipavo nazaj v Podnanos in po cikacaka proti vrhu Nanosa. Odvijemo po kolovozu proti Hieronimu in na še ožji kolovoz proti Grmadi. Ko nas ustavi zamet, se skipamo in odšantamo kakšnih 50m na travce starta.

Piha lepo gor, mogoče rahlo močno in občasno malo s strani, ampak vsi smo naspidirani. Optimistični cilj je vsaj Kovk (če se bomo prigrebli do tja). Mega pomaga postavljati. Boris postavi in start, Erzo postavi in start, Zoranu postavlja Mega in start (hvala Mega), Manca postavi in…ne vem kdaj je start, ker sem že v luftu.

Borisa je lepo dvignilo ob pobočju in odšiba (zaradi močnega Z s skromnih 15km) vzdolž grebena v smeri Vipave. Erzo je malo pred mano in ga dviguje gor in spušča dol (skratka, je živahno). Jaz pridem pod njega tam nekje pri lovski bajti in on vrti, jaz pa gasa za Borisom in ga ujamem šele blizu Gradiške ture, ko vrti in nabira med strmimi skalami. Sem sicer pod grebenom, pa začnem vrteti in se končno dvignem bogato nad greben. Boris nabere še bolj (čez 1100)  in se pospešeno odpelje proti Kovku. Meni svetuje, naj se držim malo bolj zunaj in naj poskusim čim več nabrati. Lepo vrtim in nabiram in nabiram. Ko sem na 1100, tudi jaz naciljam Kovk in čez. Čeprav generalno tonem z 1,1, me občasno tudi malo gor dvigne. Boris objavi, da je čez, da pa mu je zmanjkalo 50m, da bi priklopil, zato se odpelje počasi proti Anji.

Ko se bližam pobočju Kovka sem že na 650m in se že hočem odpeljati proti Anji, pa me Boris spodbuja, naj poskušam priklopiti, če imam vsaj 600m. Res se pripeljem ob pobočje točno s 600m in sem že na meliščih pod steno, ko začutim rahlo dviganje. In ga zagrabim in motam osmice in mi gre najprej počasi, potem pa vedno hitreje gor. Boris me spodbuja (bo res dober inštruktor…) in ko sem malo pod grebenom, se usmerim proti Podrti gori in gre kar samo gor. Dviganje je kar močno in živahno in ko po nekaj obratih pridem nad Podrto, je naprej še bolj enostavno (živahno in še kar močno, hitrosti od 15 do večinoma 25km/h, ampak nescurljivo). Ura je že 16.30 (ob 18h moram biti v LJ) in odločim se, da obrnem na Hublju in nazaj do Anje. Na Hublju obrat, nazaj gre občasno čez 40km/h in lepo nad grebenom do Podrte. Tu navijem na 1000m in odpeljem ven proti pristanku, kjer je Mega z Manco in LCjem že pri Borisu. Boris spodbuja, naj se odpeljem proti Vipavi in naj poskušam priklopiti še Nanos (ura je že 15.50 in mi je jasno, da moram dol). Vendar se res odpeljem čez Vipavo z več kot 35 km/h, se malo naslonim na pobočje in vlečem do travnikov pred streliščem ob stari cesti, kjer pristanem.

filmček Zoranovega spodnjega dela

Opomba k filmčku: filmček je katastrofa, ker mi je pred startom štrikec obrnil kamero čisto dol. Tako lahko občudujete predvsem moj spodnji del z vrečo in kokpitom. Bi pa bil zanimiv za proizvajalca sedeža, da bi videl, kako se gibajo vpetja in kako niha sedež med malo bolj aktivnim letenjem. Če si odmislite moj vamp, se vam lahko približno zdi, kje se je letelo. Objavljen pa je filmček predvsem zaradi zgodovinsko dokumentarne vrednosti tega leta 🙂  . Pa nič skrbet, telefon mi ni padel iz žepa, čeprav sem med gledanjem tudi jaz vsak trenutek čakal, kdaj bo odletel v globino (sem pa bil vseeno bolj miren, kot vi, ker ga imam tu, poleg sebe) 🙂

Zoranov let

Trenutek za tem, ko sem na tleh, je ekipa že pri meni, malo naprej pa pristane še Erzo. Pomagajo mi pospraviti, potegnemo se do Erza in spet zbutamo vso kramo in sebe v LCja in pičimo punim gasom proti LJ. Super ! Prvič prklopu Kovk, letel kot profesor (pustmo zdaj asistenco po brezžičnih medijih), razen nas ni bilo žive duše v luftu (?), pa še novnov štart Nanos Grmada ! Jupiiii, vesel ko radio !!

Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/798628

Lep dan, vendar napovedan močnejši sever. Boris predlaga Zavrh ali Grmado (ali Lijak), meni bolj ustreza bližnja lokacija, kot Lijak, Erzo pa se dokaj jasno izrazi za Zavrh. Tako obvelja Zavrh ob 14.15 na šodru. Ostanemo sami trije in ko se dobimo, je na šodru popoln mir, ne duha ne sluha o močnem severu (Krim javlja 1,8/3,8 S), ki je bil napovedan (sploh v primerjavi z včerajšnjo situacijo). Erzo nas čez Verd potegne od zadaj na Zavrh.

Ko pridemo na štart, komaj malo pihne. Postavimo: najprej Erzo, ki potegne v lahnem vetriču; ko je pripravljen Boris, prideta še Malina in Ambrož in Boris odleti za Erzom preko doline (ker si obetamo tam boljšo termiko zaradi osončenosti). Jaz potegnem še malo za Borisom in tudi direkt čez. Opazujem oba: Erzo gre v levo, malo ga drži, vendar tone. Boris se odloči ob pobočju desno in ga bolje drži, saj kar drži višino in pristane na uradnem pristanku Zabočeva. Ko jaz pridem čez dolino, sem nižji od obeh prej, zato samo zavijem levo in odpeljem med pobočjem in progo do travnika za novimi bloki, kjer je na drugi strani proge pristal tudi Erzo.

Zoranov let

Ko pospravljam, že pride Erzo s simpatično šoferko/planinko, ki nas je pripravljena potegniti še enkrat na vrh (Erzo je pristal skoraj na njenem hišnem pragu in jo seveda v 2 minutah prepričal…). Med potjo po Borovnici poberemo še Borisa.

Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/798199

Za drugi let je Erzo poln optimizma (bo navil na 2000, ker se zdaj z Zavrha zliva dol hladen zrak in na drugi strani butne gor…). Boris se samo nasmiha in pravi, da bo sicer šel solidarnostno z nama na start, da pa ne verjame najbolj v to teorijo in bo peljal avto dol.

Na startu piha za spoznanje močneje in hitro postaviva z Borisovo pomočjo. Erzo odleti direktno čez dolino. Jaz sem malo za njim, ampak ko vidim, da se je naslonil na hrib in ne pridobi nič, ampak samo počasi leze dol, se usmerim s sredine doline proti uradnemu pristanku in me lepo drži (z 1,5 dol sem zmanjšal na 0,8-1) in lepo visoko se pripeljem do Škorpijona. Vidim, da je Erzo že pristal, jaz pa tudi zavrtim v pristanek.

Zoranov let

Ko pospravim, počakam pri Škorpijonu. Z Borisom počakava, da Erzo opravi službene zadeve v Borovnici, potem pa še k Berzotu na kremšnite. Leteli pa smo le in to celo 2x…

ZAVRH, kot ga je zaznal Erzo

 

Vsega je kriva buzara! Ker so eni lačni tudi sicer, in ne samo letenja, se sestavimo prezgodaj in sicer na prvi Ukijev klic,da se dobimo v Borovnici ob 13h.

Napoved je itak adijo, ampak kasneje, da bo vetra manj, mi gremo pa prej, saj bi Uki in Jerry rada bila zgodaj na školjkah, kar priznata šele na štartu, kjer pržiga, da enkrat prinese po štartni rampi cel oblak listja… Ampak Krim ni več kot 9, Kovk ne več kot 14!? Potem se umaknemo stran od štarta v zavetrje. Po eni uri so obdobja mirnega pogostejša. Štarta Emil, takoj ga premakne levo kot šahovsko figuro in tudi potem leti bočno, da ima vsaj kako hitrost, saj bi sicer stal ali rikvercal. V celem letu ni ekrat zavrtel, kar  veliko pove o razmerah.

Nam kar nas še je: Delux, Mirko, Manca, jaz, ni treba. Mateja in Mega sta neopravičeno odsotna.

Mega se nam pridruži ob 11h na avtobusni postaji v Logatcu. Mi smo družinsko v popolni zasedbi. Ostale pelje Mirko: Erzo, Manca in Mateja. Na poti proti Kovku nas dohiti Luka Slak in vozi za nami.

Peš do štarta, kjer je že cca 20 padalcev in nekaj zmajarjev. Ob 12h veter slabo piha gor (2-3m/s). Optimistično čakamo, saj je bila dan prej podobna situacija, le, da je bilo manj inverzije. V meni se pojavi dvom, da bo tako dobro kot dan prej, saj veter kar ne potegne, pa še v zraku ni nobene sonde. In čakamo. Ljudje pa prihajajo – zmajarji in padalci (zmajarji vneto sestavljajo svoje trikotnike, kakšnih 30 kom.). Veter počasi crkuje, ker se pojavi koprena. Mega štarta in odleti. Po 25 minutni borbi pristane pri Anji. Ko zaslišim, da nekdo odpre pločevinko, se spomnim na malo pivo, ki ga imam s seboj in mi ga je dal Erzo dva dni prej poleg tistega, ki sem ga našel na Gabru, in čakanje oplemenitim s pitjem, saj je matematika pokazala, da se izračun za plan, ki sem ga imel za ta dan ne izzide. Dobim idejo, da bi šel na Nanos – z avtom seveda po nov štart. To povem Erzotu, ki me ignorira. Potem me pa čez 1 min ves ogret sprašuje a res, pa kako to mislim … Povem mu to, kar je sledilo.

Hitro vsi iz jate odštartamo, malo pojadramo in pristanemo pri Anji, razen Mirkota, ki je šel požrtvovalno dol z avtom in mu je kar malo žal, da ni letel. Ostalo krdelo čaka in dočaka Megata, ki je ta čas že prišel nazaj na štart in še enkrat na hitro odletel. Potem začne na štartu pihati burja. Mi tega ne vemo in se že peljemo proti Nanosu. Zgrešimo križišče, po 300m to ugotovimo, ker se 1. avto pripelje nasproti in Erzo maha v krogu. Obrnemo in že se peljemo gor. Kar precej zahodno in pod Herominom se ustavimo in gremo gledat na rob. Zdi se ok.

Štartamo vsi, razen Megata, ki se žrtvuje za šoferja in pri gledanju Mirkotovega vzletanja dobi močno inekcijo adrenalina zato, ker Mirko bremza padalo do konca. Kljub temu uspešno odleti. Jaz štartam zadnji, malo pojadram. Po postaji Manca javi, da ne more dobiti padala z drevesa. Ko se odpravim proti pristankom, zagledam Mančino padalo na orehu in po postaji sporočim njeno lokacijo. Po pristanku se pridružim obiranju padala z oreha in jablane. Tik pred tem izvem, da na Kovku piha burja 6-9m/s.

Borisove slikce: /olc/index.php/forum/gallery/797217

Potem gremo jest in pit v gostilno v Podnanos. Peč za pice imajo majhno le za 3 pice, zato Luka dobi svojo šele v 3. rundi, ko mi že skoraj vse pojemo. Iz gostilne gremo na Kovk, kjer ima Luka avto in potem v Logatec, kjer izstopi Mega, pa v Tuš po gajbo pira in v Kljukca, kjer se družinsko družimo z Novakovimi. Bil je lep in uspešen dan, saj sem osvojil nov štart! Pa še vsi smo ostali živi in zdravi!