Erzo že zjutraj pokliče, da gre na teren na Gorenjsko, ampak glede na včerajšnje lete Valičev in današnjo podobno vremensko situacijo, ga zanima Primorska (izhodišče Vremščica ali Lijak). Mene sicer bolj mika Krvavec, ampak sem prilagodljiv :-). Damjan ne more prezgodaj, potem bo še videl, Megu je najprej vseeno, kasneje pa se odloči za Primorsko (čeprav ga varianta Vremščica ne zanima), Delux je na Sorici…

Ko se Erzo okoli 11.30 začne vračati z Gorenjske, rata panika in čez pol ure bi moral jaz biti že na Vrhniki. To mi ne znese, ker imam še dela za 15min, ampak Erzo je v pogonu in ne bi čakal. Torej odpovem sodelovanje in se preusmerim na Krvavec.

Pod Ambrotom sem okoli 14h in Edo ravno razlaga o zelo čudnih današnjih pogojih v zraku (bolje, da bi kar gor odšibal brez teh info…). Medtem ko odpeljem Eda pod gondolo po avto, se zberejo mladi Kamničani (Čibej, Jone in še en alpinist-tečajnik), ki jih naložim v zameno za naknadno furo po moj avto in gasa gor do hotela po obvozu rampe. Tu piha 3,8/6,6 malo mešano (J,SZ) in postavimo pod hotelom in počakamo na primerno smer, ko ne obteka. Oni trije malo lovijo padala pri postavljanju in počasi odletijo drug za drugim.

Jaz pa ga najprej lepo postavim, potem pa mi ga veter posvaljka dol in ko ga hrbtno poskušam poravnati, ga malo preveč dvignem, tako, da mi ga zagrabi in je že kar v luftu za odletet. Jaz pa ne, ker seveda še nisem bil pripravljen za odlet, pa ga poskušam podreti in se moram kar malo pomatrati, da ga sesujem. Vrže mi ga čez rušje in ga moram 10min obirati, potem pa še ponovno postavljati.

Potem pa le dočakam primeren trenutek, ko ga samo dvignem in stopim v zrak. Pod hotelom je dinamično, sicer vrtim, vendar padam ven iz dviganja in moram to kar ponavljati, pridobim pa ne dosti (100m). Malo me mine to zibanje in ne zdi se mi dovolj, da bi šel čez na Potoško, zato grem nad Zg.poseko, kjer nekaj časa nabiram, ampak spet ne toliko (za razliko od nekaterih, ki so lepo visoko), da bi šel čez (kar je bila moja današnja želja). Spet mi postane preveč razrukano (nekako ne ujamem ritma, lepega stebra in enakomernega dviganja) in se odpeljem proti Grajcu, malo nabiram vmes nad Ambrotom, potem pa čez Grajca počasi dol.

Zoranov let

Počasi pospravljam, odgovorim na vmesne tel.klice (Delux je na Bledu in čaka na prevoz, ki pride kasneje in morebitno družbo, Erzo je pristal malo na Hrvaškem, Mega se je odpeljal z Lijaka skoraj do doma, Damjan je štartal z Zg.poseke in scuril na Možjanco, čeprav je najprej lepo nabral do Krvavca…). Ko pospravim dobim obljubljeni prevoz do hotela in konec za danes.

Erzo pokliče že malo po osmi uri, da danes Gorenjci planirajo Krvavec že zgodaj. Jaz sem tudi zelo za. Erzo obvesti Deluxa, Mega ne more pred 14h, bi pa po 14h prišla tudi Mateja.

Tako ostanemo samo mi trije in se malo po 11h  dobimo pod Ambrotom, se naložimo v LC in gor po offroad obvoznici mimo rampe do hotela. Tu so že Gorenjci, ki imajo postavljeno nad hotelom in čakajo vsak na svoj trenutek vetra v pravo smer (veter namreč ves čas spreminja smer – V, SZ, J,…). V zraku je edino že Luka, ki vrti in nabira nad kapelco, počasi pa se zmečejo še ostali. Kolikor koli so nabrali, ko gredo čez Kokro, močno potonejo. Nekateri se komaj spajsajo gor, nekateri preletijo Kokro višje in nato vsi naprej.

Mi trije jih opazujemo in modrujemo. Erzo pove, da gre na Bled in se odloči, da postavi, Delux pa nekako še ni za in mu je super fajn na svežem zraku in se mu nikamor ne mudi. Tudi jaz nimam pravega elana, ker, glede na videno, ne vidim ravno svojega super preleta. Erzo odleti in zelo tone, vendar se drži grebena do Možjance, tu pa najde dviganje in se bogato odpelje čez na Potoško in naprej.

Delux postane lačen in gre v hotel po hrano, ko pride nazaj pa predlagam, da greva čisto na vrh Krvavca (tam bova vseeno višja za čez, tudi če ne nabereva). Ko se zloživa iz LCja, ob 6sedi piha idealno gor (večino časa, občasno pa tudi malo drugače…) in začneva postavljati. Po radiu slišiva, da so ostali že na Dobrči pa tam nekje…

Počakam, da pihne lepo gor, ko pa potegnem tisti lepi pih izgine in v brezveterju (?) zalaufam in odmotovilim po pobočju dol, dokler le ne spravim Rooka v zrak (prvi slab štart z Rookom, doslej je šel vedno kar sam gor.  “..brez vsakega občutka…” je ta start kasneje ocenil Delux…). Do hotela me požira, potem pa malo zavrtim in naberem nazaj do višine starta. Boris lepo starta in usmeriva se na Potoško. Jaz bolj levo proti grebenu Možjance in ko vidim, da gre Delux direkt čez, zavijem desno. Vendar njega drži, mene pa bistveno bolj požira, tako da priklopim Potoško na 1000. Potem pa je samo garanje in rukanje in plazenje in vrtenje bolj zunaj, pa močan zanos noter, skratka “zelo živahna in dinamična termika”, kot kasneje opiše Delux situacijo Mateji. Ko že mislim, da sem rešen, spet potonem, vendar se globalno le spravljam naprej okoli Potoške, mimo Sv.Jakoba na Kozjek in čez Veliki vrh na Sv.Lovrenc, kjer se borim še zadnje četrt ure in priznam poraz na standardnem pristanku na križišču pod njim.

Zoranov let

Mega, Mateja in Mare se ravno odpravljajo v zrak z Zg.poseke, jaz pa počasi pospravljam. Erzo javi, da je pristal v Bohinjski Beli,

Erzov let

Erzov komentar leta: KOT TURKI DAVNO NAZAJ, TUDI JAZ NISEM NAŠEL V BOHINJ! Ali sem zato Turk?! Reku sm da bom šu na Bled pa sm šu… Tam na blejskem se najprej s 1200 zapodim v Hom in si premislim, saj bom še scuru, jaz pa hočem še mal nad vodo. Prenesečenje (!) dneva: 180 m nad gradom: termika iz vode, ne je po SV-V, in ne kot ostali stebri po JV. Še na otok, na postajo, kjer bom scuril, ko me še vzigne in ravno v napačnem momentu v Bohinjsko Belo, da mi samo zapre. Piha spod nič. Meni pa je malo žal za poglede, ki sem jih imel na voljo in jih ne poslikal – še nižje in  lepše kot Delux. Bohn pokrit že od opoldneva, razloži Malina, ko se mu opravičim za spodrsljaj. Ko se odsprehodim skoz vas na sever, le ujagam gospo, ki me zapelje na glavno cesto, kjer v 10 minutah dobim štop na karton padalca (“drugače vam ne bi ustavila”), ko še 2x obrne, da pride nazaj rekoč, da je delala z Mojco iz Postojne in da je danes ravno 6 let od njenega nesrečnega konca.

Delux je odpeljal do Tolstega in nazaj na Krvavec.

Borisov let

Borisove fotke: /olc/index.php/catalog/?tview=flights&act=submit&gtype=1&ww=0&site=&club=#si&flights&1040168&fphotos

 

Ko začnem štopati, so že vsi na tleh. Delux in Mateja gor po avte, Mega pride pome do Preddvora, na izvozu Kranj Z potem pobereva Erza in nazaj pod Ambrota, kjer zaključimo bolj ali manj uspešen letalni dan pri Tonaču.

Se včeraj pogovarjam na pikniku z mlado mamico, kako bi z veseljem šla kam na izlet, namesto da vsak dan poriva voziček v bližnji okolici doma in mi bolj za šalo (?) reče, naj jo povabim zraven, ko grem leteti (da bo z veseljem peljala avto dol od koder koli že…). Pa jo takoj zjutraj pokličem, da greva danes na Krvavec in res je za 🙂 .

Mimogrede jo poberem z dojenčico pri Vodicah, gasa na pristanek, da si ogleda, kam mora pripeljati avto (in jaz kakšen veter je spodaj – ga ni, nula). Kratek kurs vožnje LC avtomatik in ga kar pelje gor do hotela (po vezah odprem rampo, ona pa vsa navdušena po šodru gasa do hotela). Tu skipava voziček, naloživa dojenčico in na teraso uživat razgled, kavico in malo klepeta. Baze so skoraj v nivoju hotela (na 1800), okoli se suka ena grda črna, ki zakriva sonce in bistveno zniža temperaturo (10st, kar je kar hladno glede na pretekle dni). Občasno se sonček le pokaže in nas vse pogreje. Obe z mamico uživata v svežem zraku, res jasnem razgledu (kristalno čisto po včerajšnjem deževju), saj sta prvič tukaj v nesmučarskem času (no, mala definitivno prvič 🙂 ).

Ko jih pa malo zazebe, zložimo vse v avto (voziček in dojenčico), jaz pa postavim Rooka pod ograjo proti Z (piha konstantno (4,5/6,6 Z, SZ), občasno malo močneje.

Čakam na bolj miren trenutek, ga na mestu dvignem in stopim v zrak, pomaham mamici in odletim. Napovedani S v višavah se kar čuti in meša s termiko, tako da je občasno kar živahno. Ni moj namen preveč nabirati (čeprav bi se dalo), saj sva zmenjena kmalu na pristanku. Odpeljem se proti Grajcu in krasno drži (nad Grajca pridem na 1400), potem pa drajsam levo desno.  Vmes po postaji Erzo sprašuje, kakšen je bil veter napovedan in da je on nabral na Korenu 🙂

Erzov let

 

Po 3/4 ure opazim LC, ki se spušča proti pristanku, nakar se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Tu tudi odgovorim na 10 klicev, ki so mi med letom brenčali med nogami 🙂 (predvsem koordinacija za popoldansko letenje…).  Ko pospravljam sta že z LCjem pri meni. Gasa proti LJ in takoj naprej na Vrhniko na redni del letalnega dneva …

Na šodru sem ob 15.40 (ampak zadnji je pa Mega, ki zamudi 15min.). Tu že čakata Erzo, Luka Slak, z Deluxom in Špelo se pripeljemo hkrati, pa še Mega. Luka zapelje en del jate, Špela drugega do Škorpijona, kjer poberemo pridruženega člana jate Matea Szzuriattija (alias Mateja Minattija) in na start.

Tu se najprej na parkingu zagovarjamo kmetu zaradi podrtih drogov el.pastirja okoli starta (seveda nimamo pojma, kdo je to naredil), potem pa hitro po svežem kravjem dreku na start.

Erzo takoj postavi, Boris zraven, odletita in odšibata proti Vrhniki (cilj je, da gre Boris vsaj domov na Zaplano…), potem Mega, pa jaz in nazadnje še Matej (oba pred tem še dodatno tacava po kravjekih 🙁 ). Manca in (eventualno) Mateja prideta kasneje. Mega nabira okoli starta, pa ne preveč visoko.

Jaz mu sledim, najprej desno in naberem v višino starta, potem pa na levo okoli slemena in tu spet naberem na skoraj 1100. Potem drajsamo slabo uro tu okoli (Slak drajsa do Vrhnike in nazaj…, Erzo in Delux proti Logatcu), dokler ne pride Manca. Malo pred tem padalec (se izkaže, da je to Matejev kompanjon Urban alias Uroš Skuri) zaruži po startu dol in nas to malo zmoti pri drajsanju, dokler ne ugotovimo, da pomoč ni potrebna in je vse pod kontrolo. Manca starta, midva z Megom pa se odpeljeva proti Vrhniki. Ves čas kar lepo drži in je treba občasno le malo nabrati. Zapeljem se čez avtocesto in pristanem na piko (sredino) fuzbal placa na Vrhniki.

Zoranov let

Ko pospravljam, pristane zraven še Mega, potem pa na standardnem pristanku za avtocesto še Manca, Luka pa se odpelje proti Stari Vrhniki. Jaz poberem Manco, Mega odšiba k BJ po Slaka in potem na zaključno pijačko v bife na Verdu.

Erzov let

 

 

Dopoldan me Slavc obvesti, da lahko pridem po Rooka in čez pol ure je v mojem avtu. Danes torej moram leteti, pa čeprav je malo čudno (oblačno in proti S prav črno. Koordinacija z Erzom da odločitev Zavrh (mu zelo ustreza zaradi nadaljnih d.o. ). Mateja je že od včeraj prijavljena v jato, danes je že zjutraj to potrdila: ob 14h gre iz službe, pa če bo karkoli… Ob enih je sicer malo v dvomih zaradi vremena, ampak jaz sem odločen, da se gre. Mega je tudi zraven, Delux, ki se je sprva navdušeno prijavil, se je potem prekanaliziral na Lijak (s Špelo).

Ob 14.15 startava z Matejo iz BTC, ob 14.45 smo na šodru in tudi Mirko je že tam. Preložimo vse v LCja in gasa do Škorpijona (Mirko pusti svoj avto in prisede) in gasa gor. Na parkingu še malo prekladam robo… novo za staro…, Mateja se preoblači iz civilke (visoki štekli pa to…). Erzo in Mirko sta že takoj izginila proti startu, Mega pa viteško pomaga (da ne bo pomote: meni pri padalu, ne Mateji pri preoblačenju 🙂 ).

Ko smo na startu, je Erzo že postavil in lepo piha gor. Odleti, Mega pa mi raztegne padalo in ga dvigne, da ga preverimo. Zgleda vse OK (meni sploh 🙂 ). Medtem odleti tudi Mirko.

Rooka postavimo na startno linijo, malo motovilim okoli linij, ko ga pripenjam, potem pa potegnem in gre kar sam gor, tako da na mestu stopim v zrak (no malo tudi veter pomaga, ki kar piha 🙂 ). Iz poseke me najprej nekajkrat pošteno zagunca (Mega me spodbuja po postaji, da to ni nič takega v tem vetru…), ko se usmerim na levo na rob, pa me začne požirati, da ni res. Malo sem že razočaran, saj curim ekspresno in se že vidim v najboljšem primeru na bencinski pumpi. Končno se prebijem za rob in tu začne dvigovati. Padala sem se že malo navadil in ga že upam bolj odločno voditi. Naberem do roba in zavrtim in sem na 900. Še malo naprej nad grebenom bolj notri in naberem do 1050. Potem pa naprej proti Vrhniki. Veter je res močan in piha direktno z ravnine na greben in ko se usmerim naravnost ven imam samo 10 (z gasom malo več). Ko pririnem do Javorča, ne morem več naprej (sem preveč notri v pobočju za hribom) in sem že na 700, ven gre samo še 5 (!), zato obrnem in nazaj proti startu. Sem nizko in vzdržujem višino, ampak, ko pridem spet do roba pod Trebelnikom, spet lepo naberem nad greben (Mateja in Mega ne bosta startala, ker na startu nažiga kot pr norcih), jaz pa malo vrtim tu naokoli in poskušam še bolj zunaj. Ni take višine kot prej, drži pa in odločim se, da grem dokler bo šlo. Pa se lepo odpeljem do Vrhnike in pristanem z lepo višino na standardnem travniku pri cesti na Verd (sem hotel na fuzbal placu, pa je bilo kar živahno in razmetavalo in dvigovalo, tako da sem rajši odpeljal nazaj).

Zoranov let

Super zadovoljen za prvič. Erzo je potegnil do Logatca in naprej na d.o. .

Erzov let

Erzov komentar leta: Najlepše je bilo, ko sem se začel pobirati nad Vrhniko; tudi tisto, ko sem nadletel Deluxovo bajto, pa še pogledat me je prišel, ni bilo slabo

Boris Delux : hvala za obisk [13.07.2012 23:21]

Mega in Mateja  sta pri meni še preden začnem pospravljati. Mirko je že proti domu, mi pa na zaključno druženje ob brezalkoholnem radlerju (okus šabesa) in obveznem Megovem tangerinu… :-). Super je blo…