Padalska jata

Zjutraj je kar nekaj variant v igri: Smuk ali Buzet (Kraševci), ali pa Gozd. Boris je za Gozd in S Špelo in avtom je to velik logistični argument. Jaz bi sicer šel na kaj novega (Smuk), ampak ker si ne obetam čudežnega leta, bom preživel, tudi če grem že tretji dan zapored na Gozd. Mare si je vzel danes dopust in je zjutraj že odhodil Krim, sedaj je pa pripravljen na padalsko akcijo.

Dobimo se na standardnem mestu pri pokopališču na Šmartnem (ko pridejo, Erzo sprašuje, če si ne bi mogoče nabavil kakšno parcelo na britofu, ko sem toliko tukaj zadnje čase). Z Maretom se zbaševa zraven in Gozd. Ko pridemo na start, je že kar gneča. Piha kar močno (4,5/7,8 enako na Kriški) in občasno sunkovito. Počasi postavimo med drugimi, Erzo in Boris odletita, jaz počakam, da odleti Luka, ki mu nova M4 dela majhne preglavice, potem pa tudi jaz. Mare se odloči, da je še malo premočno in bo malo počakal.

Zavijem na levo in imam na začetku kar nekaj matranja in rukanja, da končno naberem na prednji joški, Potem pa vrtim  tako, da me zanese vse do Kriške in ob pobočju (na greben se ne morem spajsati) proti Tovstemu. Precej zgubim, vendar na prednjem pobočju ujamem močno dviganje in naberem skoraj do vrha Tovstega. Potem pa čez na Storžič. Na sedlu pri Mali Poljani me močno zruka (frontalc) in naprej do Storžiča več zgubljam, kot dobivam. Za moj okus je vse preveč zrukano in pri Storžiču obrnem. Nazaj proti Tovstemu zgubljam in sem že nevarno nizko, pa se potem naslonim na Tovsti vrh in spet naberem. Za Gozdom in nad njim vrtim in nabiram in tonem in se na koncu odpeljem v smeri Tržiča, ko po postaji zvem, da je Boris pristal nekje za Begunjami, Erzo pa je tudi tam nekje. Najprej razmišljam, da bi pristal pri Tržiču, vendar imam dovolj višine in se v močnem nasprotnem vetru odpeljem na Senično. Ko pristanem, starta Mare in kmalu pristane ob meni.

Zoranov filmček

Opomba: pri 1:28 min dobim klofer (sicer pa ni kaj bistvene razlike od ostalega letenja 🙂 )

Zoranov let

Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/803402

Pristane tudi Pero, ki ga zanima, kako sem zadovoljen s sedežem (poračunava za novo ploščo).

Med našim letom sta prišla tudi Manca in Damjan in se pripravljata na start. Ker je še nekaj časa, da se jata zbere, se ponudim, da pridem gor in odpeljem Mančin avto dol. Na startu je še nekaj startajočih in Manca (Damjan je ravno odletel), ki kar nima prave volje za odleteti. Malo jo spodbujam in pomagam postavljati, nekajkrat tudi poskusi (in čisto v redu dvigne), pa vsakokrat prekine (malo jo zafrkavajo skrajšane komande). Od ostalih tudi eden ne starta lepo, ampak imajo takšne ali drugačne težave, kar za Manco ni ravno spodbudno. Nazadnje se odloči, da ji ni treba in pospravi in k Bajdu do jate.

Po beli kavi (tudi nekaj pirih) pri Bajdu se spokamo in na Povlje, saj je še sonce na nebu.

Kmalu smo na travniku, hitro postavimo, dokler še piha gor in odletimo:  upravnik starta (jaz), Erzo (filmčki by Špela)

Zoranov in Erzotov štart in del leta

Borisov štart in del leta

Maretov start

Damjan pa prvič pristane na desnem travniku

Damjanov start

in ponovi start in končno pristane blizu nas.

Zoranov let

Manca medtem vadi dvigovanje padala z novimi parametri (skrajšane komande). Ko smo končno vsi pri Dežmanu, je tudi ona zadovoljna, ker se ji zdi, da se je ponovno zbližala s svojim padalčkom. Prebranac, druženje, pol pa odpičimo na britof, kjer je razlaz.

Močan V in burja na Primorskem je današnja napoved. Z Borisom sva si enotna, da se bo danes (če se bo) letelo samo na Gorenjskem.  Erzo sicer sredi dopoldneva malo provocira, ampak, ko bi morali stvari konkretizirat, se odloči, da mu tudi danes ni treba (prelaganje rezerve je sicer dober izgovor, ki pa bi se ga dalo z malo volje obiti). Tudi Mega danes nima opreme in tako v lepem sončnem dnevu sama z Borisom voziva proti Gozdu. Ambro javlja 6/10 JV, Gozd 5/8J.

Že spodaj opaziva padalca visoko nad Kriško, ko prideva na Gozd pa zadaj ravno pristaja Sandi Kristič, ki pove, da je na 2400 kar hladno in precej živahno. Na startu sedi Jure pred svojo kučico in pametuje s Kupljenikom (za Jureta je malo premočno – če je preveč živahno, ga boli,  Lojzu pa v takem vetru ni treba). Pridruživa se še midva (ugotovimo, da je v zraku še Luka Slak z novim M4 Ozonom in Dragan Vidic) in zraven izvajava generalni remont opreme (Boris opremlja zic z gasom, jaz menjavam zlomljeno desko v svojem). Vse slowmotion. Drevesa večinoma šumijo, občasno se malo umiri.

Ko je remont končan, počasi raztegnem in postavim, malo mi ga tudi fedla. Boris postavlja za mano, ko startam. Hitro me dvigne močno gor, nad start, malo krožim naokoli, pa vzdolž grebena nabiram vse do prednje joške. Tu vrtim sem in tja in naberem do 1300 in malo tudi čakam Borisa. Ves čas pričakujem kakšen močan sunek ali kakšno drugo presenečenje povezano z močnim V in zlivajočim se S, pa je vse dokaj normalno (res je občasno čutiti, da je veter močan, vendar je vse precej bolj enakomerno in manj razrukano, kot je bilo za pričakovati glede na napovedi ostalih). Potem se odločim da grem proti V. Malo še dodatno naberem na prednji joški in se zapeljem proti Tovstemu, tu nabiram ob pobočju in se mimo M.Poljane (tudi tu čez sedlo ni priletel noben pričakovan ruker) odpeljem do Storžiča (raje nižje). Končno se sprostim, začnem ob Storžiču nabirati in se odpeljem nazaj proti Tovstemu, ravno ko Boris nabere nad njega in se odpelje nad mano naprej proti Zaplati. Naberem spet na Tovstem, malo sem in tja in nad kočo do konca Kriške, pa spet nazaj do Tovstega. Boris prihaja z Zaplate in ugotavlja, da mu je zanohtalo in da bo šel počasi dol. Jaz še malo sem in tja po grebenu Kriške (tudi sam ugotavljam, da mi glava že rahlo zmrzuje), potem pa se odpeljem daleč ven proti pristanku in še čez. Sem na 1200 in prvič opazujem Golnik in okoliške vasi in travnike s tako visoke perspektive od zunaj. Dol gre res počasi in niže postaja tudi malo bolj živahno. Končno po uri in pol pristanem zraven Borisa.

Zoranov let

Pospraviva in še malo pohvaliva Lukovo novo padalo in današnji dosežek (Zaplata-Stol sem in tja), potem pa me Luka zapelje gor po avto. Še na pijačo k Bajdu in proti LJU. Krasen, nepričakovano dober (hladen) let !

Danes nekako ni pravega zanimanja za akcijo: Mega ima delo, Delux je odstopil od projekta Javornik zaradi močne burje, in še celo Erzo bo rajši flikal gumo, kot letel … Tako ostanem sam in ob 14h ne morem več zdržati v službi.

Ker naj bi bilo na Gorenjskem malo manj vetra, se odpeljem pod Ambroža (3,5/6,8 JV pri Ambrožarju), kjer piha kot pr norcih (in srečam v samoti praznega pristanka Lucijo, čakajočo na Miha, brez letalnih ambicij..). Po (daljšem) čevrljanju pokličem Kurnika, kako je na Gozdu in pove, da je ravno pristal in da so leteli tudi s Kriške. Sicer scurili, ampak leteli. Ker potrebuje prevoz gor, odšibam tja (no, malo tudi zato, da bi odletel). Na pristanku ga ni, ampak ga najdem pri Bajdu z Igorjem, ki nas odpelje gor na start.

Za razliko od prej, ko je pihalo 4/8 J, je sedaj na startu popolna nula. Jure začne kuhati kavo, jaz pa postavim Nuptseja (spodobi se, da ga že prezračim, pa še štart bi rad malo povadil z njim). Lepo ga potegnem in odletim  iz poseke v počasno curjenje. Nekaj vijuganja in pristanem v močnem V na pristanku.

Zoranov let

Še malo vadim hrbtni start in peš do avta pri Bajdu.

Mi je Zoran zabičal, da moram nekaj napisat…

Ker noben nima strašno veliko časa in glede na veter se soglasno odločimo, da je Zavrh idealna lokacija za nedeljsko popoldne. Zato se jata (Erzo, Mega, Delux, Manca, Mirko, jaz) zmeni ob 14:15 (eni na Šodru, drugi v Borovnici). Ko pridemo gor, se za sondo javi Delux, ki javlja, da je dokaj močno in da nekaterim ziher ne bi bilo všeč v zraku (naj sam pove, koga je mislil ;)), za njim odpeljeta še Mega in malo za njim Erzo. Manca se že ves čas nagiba k temu, da ji ni treba (in pol res ne), ker ima še vtisnjen spomin od predhodnjega dneva, ko ni pihalo nič manj. Po poročilih iz zraka se še jaz odločim, da štartam. Za mene je res kar precej močno, ampak (za moje pojme :)) čisto lepo odpeljem špuro do Bistre (vmes sta zame lepo skrbela Erzo in Mega, ki sta mi istočasno dajala napotke, naj letim za njima, ampak je itak vsak letel v svojo smer, tako da se ne sme nihče čudit, da sem ubrala čist drugo smer :)) in nazaj do varnega pristanka pri Škorpijonu.

Delux lovi navišjo povprečno hitrost, Erzo že prej javi, da gre proti domu lovit razdaljo, Mega kot ponavadi samo leti, jaz pa imam boj z vetrom za preživetje ;). Vsakemu svoje za približno 1 uro letenja.

Na pristanku dobim še brezplačne inštrukcije (hvala Boris) hrbtnega štarta, Mega in Manca popravljata komande na Mančinem padalu, pol pa domov.