Padalska jata

Zelo termično z raznimi zasilnimi pristanki in vedrenjem ter nato zopet visoko nad Rakitno. SUPER

DJP Adrenalin iz Kobarida je organizirala Solidarnostno tekmo Kobarid 98, katere štartnino so v celoti podarili KS Drežnica, v kateri so bile vasi najbolj prizadete v potresu. Glede na napoved se je obetalo dobro letenje vsaj tam, ker običajno ni tako močan veter, kot bližje notranjosti Slovenije. Zato je še toliko bolj nerazumljiva slaba udeležba, saj so tekmovali pretežno domači j.padalci in nekaj iz bližnjih krajev.

Zaradi majhne udeležbe pa je tudi dobra dva metra od pike bilo dovolj za zmago. Pika je bila poleg bencinskega servisa v Kobaridu, kjer je bilo precej turbolentno. Smer vetra se je zelo hitro menjala in točen pristanek je bila čista loterija. S. Rus je za zmago moral spraviti padalo kar v ful stall in  je komaj obstal na nogah, saj bi padec pomenil 5 metrov kazni. Seveda je bil ta manever na treh metrih in je bojazen za prevelika tveganja na takih tekmah odveč ( razne govorice o nasilnih zbijanjih višine – vse za zmago ).

Torej, najbolj uspešni smo bili Vrhničani, saj smo krog vsi zadeli, le Mojca ( na 5. mestu ) ni vzdržala na nogah, ker se ji je veter obrnil v hrbet cca 4 sekunde pred pristankom. Podobno se je godilo s Tomažem ( 3. mesto ), Tone je na 2. mestu in iz že prej naštetih vzrokov Slavc na 1. mestu.

Ekipno ni bilo nagrad, smo pa zajamčili prvo mesto. Za konec pa smo hitro šli še malo jadrati in izkazalo se je, da so še vedno zelo dobri pogoji kljub senci v dolini. Vsi so leteli proti Krnu in nato na Kobalo, jaz pa sem navil do baze in letel kar direktno proti Tolminu in naprej v dolino Idrijce. To je moje že tretje pristajanje v rotorjih in nisem siguren, da bom kmalu spet namerno letel tja. Verjetno pa nenamerno…

6 km je bolj malo, a sem vseeno zadovoljen.

KL Vrhnika in Polet Kamnik sta organizirala nepikaško tekmo 1/2 Kurirček 98 s startom na Kovku, brez štartnine. Glede na napoved se je obetalo dobro letenje vsaj tam, ker je običajno zahodnik povsod, kakor tudi v Kobaridu. Zato je toliko bolj nerazumljiva slaba udeležba, saj so tekmovali izključno tekmovalci omenjenih klubov. Zaradi majhne udeležbe je bil zadnji že kar peti. Torej najbolj uspešni so bili VRHNIČANI, kroga sicer ni zadel nihče, no ja saj nismo tekmovali v tem, pač pa koga dlje odpihne. Prvi je bil GREGOR-COJZ, ki je preletel Planino, drugi PRIMOŽ čez Hrašče, tretji RAZO (Polet) ravnotam, odlični četrti naš ERZO, ki je spet ugnal letos nadvse uletenega VIDICA-DJUROTA (Polet), ki je tako zasedel odlično peto mesto. V Razdrto prileti še Jimi (Logac), ki naredi 1/1 Kurirčka (za nepoučene: prileti z Lijaka). Ekipno ni bilo nagrad, smo pa zajamčili prvo mesto.  Za konec pa smo hitro šli še malo jadrat (za spremembo se je tekmovalna komisija odločila za Strmco, ker je na poti domov; ob tem se je marsikateremu tekmovalcu utrnila solza). Izkazalo se je, da so še vedno zelo dobri pogoji, kljub soncu v dolini. Toda v zraku je bil se Cojz, ki še ni pristal pri Planini, pač pa je priklopil osončeno Strmco in zastrmičaril (za nepoučene: to je zvrst jadralnega padalstva, ki jo gojijo na Strmci, kakor tudi še na nekaterih hribih po državi). Njemu v pozdrav sta tedaj vzletela še dve identični padali tvrdke Swing, kakršno vozi tudi naš Cojz. Toda zdaj se je začel drugi del tekme, Djuro je bil žal takoj diskvalificiran, saj se je vrnil po avto na Kovk, tako da z skupnim dobrim petim mestom ne bo nič. Zahodnik je na Strmco šele prišel tako, da vse termike ni odpihnil; odpihnilo pa je nas in sicer večino tekmovalcev v Planino. Le naš ERZO, ki je krenil najnižje (1100) se prebije do Ivanjega sela, kjer z 850 in minimalnim dviganjem naprej, da se na koncu znajde na 1300 nad Zalo, kjer mu poci film in uide v Rakitno, saj je pred njim Iška, Mokerc pri hitrosti 60 km/h. 19 km je bolj malo, a je bilo letenje zelo nizko. 

ERZO

Vreme ni bilo čisto po napovedi, ampak slabše ( plohe ), zato tudi manjši obisk ne tej tekmi.
Prvi trije so bili zelo natančni:

1- Flis Stane Metulj Rimske toplice s čisto nulo
2- Hribar Iztok Polet Kamnik 4 cm
3- Sluga Matjaž Zlatorog Laško 7 cm
10- Rus Stanislav KLV 36 cm
20- Debevec Boštjan KLV 94 cm
22- Sluga Anton KLV 103 cm
28- Gorišek Tomaž KLV 148 cm
47- Rus Mojca KLV 378 cm

Od ostalih naših so sodelovali le še Armič Slavko in Flisek Samo.
Ekipno smo zasedli 3. mesto za prvo uvrščenima KIMFLY in METULJ Rimske toplice.

Ko so se nevihte polegle, kar nisem mogel verjeti, kako lep dan se je napravil. Najbolj zastrupljene je že vleklo v zrak in ko so me poklicali, sem bil takoj ZA. Zabočevo je bil kar grozljiv kraj, tako je “vleklo” v Krimček. Črnina na primorskem me je malo strašila, ko pa je sonce malo pokrilo, sem videl, da bo v redu. In res, urico krasnega “matranja” na Krimčku je kronal pristanek na Rakitniškem polju, od tam pa je zelo blizu do avta. Boštjan in Dušan Štusej pa sta letela nad Rakitno, a je Španov vrh tako obtekalo, da sta komaj štartalo ter nahitro “scurila”. Mojca je sicer tudi jadrala, a ni mogla več čez višino štarta. Dušan Šušteršič  je tudi letel, a le na pristanek. Mora se še marsikaj naučiti, a je komaj začel leteti in pri taki vnemi bo znanje hitro dobil. Nekateri pa niso tako zagnani in bodo temu primerno pozneje prišli do znanja in izkušenj. Tudi nevemkakšno padalo jim bo bolj slabo pomagalo.