Končno napovedan lep dan. Nepričakovano zgodaj pokliče Boris, da bo danes super za Kovk (plan: Kovk-Lijak-Kovk-Nanos-…). Moramo pa biti tam že pred 12h.

Ker bi sam rad pred tem še kakšen nov start 🙂 , kar odšibam iz LJU. Vmes pokličem Mega, ki je bil včeraj 100% za, danes pa odpove udeležbo (dopust je vzel, da bo lahko bolan 🙂 ). Seznanim Borisa, da sva sama in se zmeniva za ob 11h na Colu.

Z obema avtoma na včerajšnji pristanek in z LCjem gor za Žagoličem do vikendov in pešaka desno po vrhu travnikov do konca. Piha rahlo gor, sonček lepo greje. Boris mi postavi Rooka, in štrikce polaga previdno čez suhe rože, medtem, ko si natikam tangice. Malo si ogledava, kje bi bilo za pristati, če ne bo zneslo prav do avta.

Potegnem in speljem po lepem travniku (srednje položen). Kar drži, še malo dvigne, tako da z bogato višino priletim nad cesto Col-Kovk in pristanem na blatnem in mokrem travniku kot včeraj.

Zoranov let

Boris pristane malo za mano.

Borisov let

Pospraviva v mokroti in gor po LCja…

Danes rahlo boljše vreme kot včeraj s konkretno burjo (ki naj bi čez dan ošibela in obrnila na JV->J…). Zjutraj kar nekam cincam kaj in kam, potem se odločim za okolico Cola, pred tem pa se odpeljem še na ogled Sv.Ane.

Ko sem v Podpeči (11h), me pokliče Boris, ki mora biti popoldne v Ajdovščini in sva zmenjena za 12.30 na Črnem vrhu. Na vrhu Ane piha močno in sunkovito, tako, da si samo ogledam novi start in se že peljem naprej proti Črnemu vrhu.

Boris me že čaka pod meglami pri penzionističnem domu. Robo na ramena in pešaka na vrh smučišča (dokaj mokro in blatno). Boris mi postavi Rooka (hvala Boris 🙂 ), medtem, ko si nataknem tangice. SV piha rahlo gor.

Potegnem, ko pihne malo močneje in speljem po položnem smučišču. Dobim kar lepo višino in pristanem zraven najinih avtov.

Zoranov let

Kar zbašem padalo v LCja, medtem pa pristane tudi Boris.

Borisov let

Gor čez Strmec in dol na Malo polje. Šolski teren najdeva takoj. Piha S, precej močneje kot na Črnem vrhu. Čudovito okolje, prekrasen start.

Postavljam, medtem ko Boris odleti in kar zajadra sem in tja. Dvigne ga nad start, lepo jadra in pove, da je više občutno močneje. Ko se odpelje malo naprej, ga spusti in pristane.

Medtem lepo potegnem hrbtno in tudi jaz zajadram. Enkrat me lepo dvigne, ko pa me odnese malo naprej, me spusti in se ne poberem več.

Zoranov let

Boris se potegne s padalom gor proti startu in še enkrat zajadra (prvič mu ni registriralo leta 🙂 ). Tudi drugič mu ne zabeleži leta, zato se odhendla še enkrat gor. V tretje mu track le zabeleži.

Borisov let

Pospraviva in do avta.

Čudovita lokacija, z velikimi možnostmi vadbe groundhandlinga in nizkega (?) jadranja na močnem vetru – vipavski Dune Du Pila 🙂 .

In kot sva že včeraj rekla, danes nadaljujeva z Borisom v Kranjski. V je za danes napovedanega nekaj manj.

10.30 Britof. Med potjo zveva, da je Poje ravnokar odletel Vitranc ob Janijevi zemeljski podpori. Še midva se dogovoriva z Janijem (sama bi težko prišla elegantno gor na FIS progo, saj so danes začeli zasneževati smučišča) in ga poiščeva v njegovi županski pisarni.

Kmalu naju že pelje z mojim LCjem po vzdrževalni cesti gor, dokler nas ne ustavi na novo narejeni zamet. Jani odpelje LCja dol, midva pa pešaka na vrh proge in še na desno na vrh FIS proge Vitranc.

nasproti je lepo viden včerajšnji start Medvejek

Piha dol. Konkretno. Boris mi viteško da prednost in pomaga postaviti.

Zasneženi start (proge) je res strm in ko potegnem prvič (ko kao manj piha od zadaj 🙂 ), sem premalo energičen in samo povlečem padalo po snegu nekaj metrov dol, ne da bi ga sploh odlepil od tal. Boris mi ga pomaga povleči nazaj na vrh.

Potem še malo čakam (Boris spodbuja s standardnim “…bolje najbrž ne bo…”) in v drugo zalaufam po snegu dol, kolikor lahko. Padalo končno zagrabi, jaz začutim boleč krč v desnem stegnu, pa vseeno laufam naprej in končno speljem z zanašanjem v levo (s takšnim hrbtnim vetrom že dolgo nisem štartal, sploh pa ne na takem startu…). S pekočo bolečino letim desno proti Kranjski in se po sredi doline peljem čez uradni pristanek čim bliže občini (ob Dvorani Vitranc). Desno nogo držim čim više (manj boli), nad Čičarami obrnem in se postavim v veter (konkretno piha po dolini dol proti Martuljku) in se po liftu spustim na travnik, kjer res elegantno pristanem na levi nogi :-).

Zoranov let

Boris pristane celo kakšen trenutek pred mano s Skewerjem.

Deluxov let

Krč kar noče spustiti in s težavo pospravljam, ko je Boris že ob meni in mi pomaga dokončati. Potem pa spet k županu 🙂 .