Voziva nazaj proti Petkovcu. Boris vzame svojega terenca in naprej proti cerkvici. Vmes je še en (Erzov ?) start in ustaviva pod travnatim slemenom, kjer se mi zdi, da je.

Malo se že mrači in kar z robo tistih nekaj korakov gor. Erzo je (najbrž) startal na nasprotno stran (proti Z), kjer je spodaj lepa travnata dolina, ampak nama piha V in postaviva proti V (180 st v nasprotno smer). Hitro postaviva.

Boris lepo odleti po položnem travniku in se odpelje v travnato luknjo pod pašnikom.

Borisov let

Borisov let

Še jaz za njim. Tudi lepo odletim, zavijem v luknjo, tu pa sem že malo prenizko, tako, da ob pristanku rahlo zadrajsam po blatni travi.

Zoranov let

Zoranov let

Boris je že pospravil in pomaga zložiti še meni (še tretjič hvala 🙂 ).

Že v rahlem mraku gor do avtov in še do cerkvice. Tu pa piha popolnoma z leve, celo delno že od zadaj, mrak se pa tudi že gosti, tako da naju res ne mika. Za danes dovolj in razlaz…

Danes napovedano bolj slabo vreme, pa sploh ni. Napovedan ugoden JZ. Kljub jutranjemu dežku, dopoldan sonce v LJU. Nevidni MM zjutraj organizira Brestovico. Boris se je že včeraj javil, da danes gre na kakšne nove starte. Ko se slišiva je v igri najprej Megov grič, pa mi je samo to premalo, zato Boris hitro predlaga še Zmajarsko (smo že vsi bili tam na ogledih, odletel je pa samo Erzo…) in me ful zakuri. Erza nič preveč ne zanima (saj razumemo, da je žalosten, ker Planinsko polje že upada 🙂 … ).

In sva z Borisom ob 12h sama na cestniski Logatec. Med potjo  Ščuka javi, da je na Krasu ful razvoj in odpove. Na Uncu naju skoraj odplakne nevihta s ceste, v Postojni že suha cesta (predam stari sedež na testiranje Tomažu) in brbr naprej. V Vipavi že sonček in lepe bazice (tu in tam kakšna temna).

Na pristanku zaparkirava LCja zraven Samovega kombija, ki nalaga edine tri padalce. Sva že notri in Samo po dostavi na Lijak brez problema nama podaljša prevoz do Zmajarske rampe (1 dodatna pika za oba 🙂 ).

Na Zmajarski sonček in piha idealno. Samo pomaga raztegniti Borisu Queena. Boris elegantno odleti in že je nekaj 10m nad startom. Potem še jaz raztegnem coto, Samo pomaga in še malo posname. Cota gre lepo gor in zagrabi že po treh korakih, tako da na robu (kjer je veter močnejši) samo stopim v zrak in me že lifta gor.

Sličica

Najina starta

Hitro sem na 1100, tik pod bazami, ne da bi se kaj posebno trudil. V tangicah se počutim malo golega (in mi je v teh višavah kar hladno, saj sploh nisem računal na jadranje in tako dviganje – nimam puhovke 🙂 ). Samo peljem se v smeri Lijaka in vse drži. Uživancija totalna. Boris je nekaj nad mano in zapelje v bazo, ko pa mene dvigne do nje in me začnejo oblivati meglice, se raje odpeljem bolj nad dolino in ven iz baze (kjer je še bolj hladno). Rahlo me spušča in ko pridem nekje pred Lijak, se spet zapeljem bolj proti planoti in dobim lepo dviganje. Še naprej proti Danijelu in zunaj nad dolino v rahlem spuščanju pred pristanek. Na višini 400m je že občutno topleje, zato se zapeljem spet malo proti startu in tu nad vinogradi ob vznožju še 15 min jadram na višini 400m sem in tja, potem pa se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Neverjetno razkošno jadranje v tangicah in s coto (in hladu zaradi nepričakovane dolžine in višin 🙂 ) !  pa še novnov za oba. In samo kakšnih 5-6 padalcev nas je danes tu izkusilo to razkošje 🙂 ! Ko pospravljam, pokliče Erzo, ki mi kar ne verjame, da je bilo res tako super. Potem pristane še Boris, tudi ves navdušen.

Borisov let

Borisov let

V avto in naslednjemu cilju naproti.

Erzov osebni komentar 🙂 :
tole res ne razumem več- zakaj cota, ta je vendar za skokce, mogoče dež. Tu bi pa že lahko letu s pravim padalom – in puhovko!! 
Moj odgovor:
  1. Sem pričakoval samo skokec
  2. Sem pričakoval onegavljenje na startu, torej tangice, da sem bolj okreten, ne pa velik zic
  3. Rook je zložen v zaprtem zicu in pripet
  4. To je bil zame projekt – ne bi vlačil iz trnja rooka
  5. Robo sem vzel v kombi na pristanku, ko nisem vedel, da bo idealno…
 
Se ti zdi razumno ?
 
 
 

 

Ko sva pri Razdrtem, se javi Erzo, da ne gre na Megov start, ker že divja proti Vremščici. Nevidni MM je ugotovil, da so se razmere na Krasu popravile in je že na poti proti startu.

Tako sva tudi na Uncu sama (pa še Mega ima delo in nama ne pride delati družbe pred svojim pragom 🙂 ). Zapeljeva se na že znani griček (večina polomije je že pospravljene), zaparkirava pri kočici pod vrhom in gor. P

iha direkt od J po pobočju gor, mogoče malo neenakomerno. Postaviva in jaz prvi potegnem, se lepo odlepim od tal, potem me skoraj prizemlji (trenuten izpad vetra), pa me spet dvigne čez polomljene bore spodaj in se zapeljem čez trofazno (precej na klousiča…) na travnik proti glavni cesti.

Zoranov let

Zoranov let

Malo za mano pristane še Boris.

Borisov let

Borisov let

Gor po avto, Boris pa medtem pospravi najino kramo. Dva novnova danes 🙂 !!

Ko pridem v LJU, se Erzo javi po uspešnem jadranju (2 x do 1400) na Vremščici 🙂 .

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: že čez dan me Gabi draži z odpravo na zmajarsko – me ne gane. Potem se pretežno sončen dan prevesi v oblačen in še plohe se pojavljajo. Šiht zapustim po 15h odločen že, da grem na leho – njivo vsaj pogledat kako je polomilo hrast…. ko dobim urgentni klic Magičnega, dase Vremšca puca odvečnih oblakov. Itak obrnem, takoj! Lepa urca letenja z dvakratnim pomakanjem baz na 1400!

Danes čudovito vreme, napovedan pa čisti S visoko gori in nižje kar neki. Prvi pokliče Delux, ki predlaga Lijak, žal zame prezgodaj.

Manca ob 13h, Mega tudi lahko (si že zelo želi raztegniti Mantrico). Boris sporoči, da so na Kovku, da je JZ in da je idealno. Tako je jasno, da gremo tja tudi mi trije.

Dobimo se na Logatcu, z Manco se zbaševa k Megu in gasa na Kovk. Žal moramo avto zapustiti na ledeni cesti malo nad križiščem, saj naprej ne gre z avtom, ampak samo na noge.

Ko prisopihamo na rahlo poprhan start (na severni strani je snega in ledu bistveno več), piha rahlo gor – idealno. Na poti na start nas je vračajoči Jošt opozoril, da že udarja čez SZ in naj pazimo. Z Megom hitro postaviva in ker Mega razgrinja novo padalo, sem hitrejši, tako da potegnem prvi in odletim.

Prvih nekaj metrov me rahlo dvigne, potem pa potonem  z -2. Poskušam se preriniti do Podrte gore, pa mi gre samo dol, tako da se predam in odcurim na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Skupaj z mano pristanejo še Dragan in Luka Slak, malo kaseneje pa pride mimo še Boris, ki sicer ni uspel pririniti do Anje – vendar po večurnem letenju in še z novim startom v žepu.

Borisov prvi

Borisov prvi

Boris drugi in novnov

Borisov drugi in novnov

Vsi so navdušeni nad čudovitim letenjem do Lijaka in nazaj in proti Nanosu in kaj vem, kje vse so še bili… Mega je startal malo za mano (v vedno močnejše vetru s strani) in tudi ni nabral niti enega metra in je pristal malo za menoj (je pa preizkusil padalo in je očitno zadovoljen z njim 🙂 ). Manca se odloči, da ne bo startala in gre peš nazaj do avta… No ja, sem pa v soboto lepo letel… Še na kavico k Anji, potem pa gasa domov…

Danes imam popoldne predavanje in moram biti v LJ do 15.30, zato sem že včeraj namigoval Erzu, da bi šli neko dopoldansko varianto. Napoved bolj mirnega ozračja je  v ZS Sloveniji in že zjutraj je krasen sonček od Bleda naprej. Potencialni cilj je bila Dovška Baba. Pokličem Deluxa, ki je za in ko pokliče Erzo nazaj, je tudi za.

Tako se z dvema avtoma dobimo pri Aljažu. Krasen sonček, brez oblačka, jesenska modrina, čudovite jesenske barve gozdov naokoli. Na pristanku že vleče dolinc (2,2/4,2) in Erzo malo zmajuje z glavo.

Z LCjem gasa po gozdni (pri rampi prvič preverimo naš ključ in dela 🙂 ), pa na koncu po kolovozu do planine Dovška rožca. Tu piha lepo po hribu gor, malo spreminjajoče, vendar ne premočno. Postavimo malo nad kočo in seveda Erzo potegne prvi.

Boris v prvo podre in ko potegnem jaz, mi nekaj vpije, da imam zafocljano vrvico. Vendar sem že v zraku in me lifne gor malo nad start. Malo gledam gor, malo se bašem v sedež in seveda grem stran od pobočja. Ko sem končno v sedežu in vidim, da je z vrvicami vse OK, sem  dviganje ob pobočju že izgubil in se peljem ven. Erzo medtem vrti nad startom in tudi Boris je že v zraku in jadra. Odpeljem se proti grebenu na desni, poskušam tu malo pobrati, pa ne gre, zato nadaljujem proti Mojstrani. Zgoraj ni premočnega vetra, čeprav je V čutiti, ko pa se spuščam proti Mojstrani, začne veter jačati. Lepo splaniram, da bom pristal na travniku pod Aljažem, pa je z vsakim metrom nižje dolinc vse močnejši. Kakšnih 50m nad tlemi se še komaj premikam naprej in občasno me celo rikverca ( tudi (-)5 km/h pokaže vario). Odločam se, ali odvijem, da ne pojaham drota (ki je izoliram, ni trofazna), pa me veter vseeno spusti in se odpeljem čez in pristanem na začetku travnika, daleč od Aljaža.

 

Zoranov let

Ko pospravljam, pristane Erzo še bolj zadaj (kljub mojemu obvestilu po postaji, mi ni verjel, da je tako močan)

Erzov let

in čez nekaj časa še Delux.

Borisov let

Pospravimo in do Deluxovega džipa pri Aljažu. Malo sem že v časovni stiski zaradi LJ, zato se samo odpeljemo gor. Erzo izstopi na lokalne oglede, midva z Borisom pa do planine. Presedem v LCja, Boris pa se pri obračanju zatakne v leseni steber  in odtrga zadnjo luč. Silver tape je tu in Boris polima luč nazaj, potem pa jaz gasa dol.

Po slabi cesti res počasi dol, ko pa postane normalna, pa normalno. Ko sem že tik nad Dovjem, še rahel ovinek v desno, graben na levi in manjka rob ceste in zabremzam. ABS prime, oziroma nič ne prime, ker se samo speljem po šodru naravnost naprej in čez rob in se začnem kotaliti dol v graben. Slow motion. 4 obrati, dokler se ne ustavim. Naprej je pa še za nekaj nadaljevank zgodbe… Boris opazi špure, ustavi, vpije dol v razbitine, če sem OK. Pride do mene. Najdeva moj telefon. Odpovem predavanje in naj poizvedo za postopek ob nesreči na leasingu. Boris mi pomaga pobirati stvari iz razbitin. Odneseva rukzake gor. Pride Erzo z lokalci. Vlečna služba. Policija da/ne. Pravni nasveti znancev in kolegov kaj narediti. Policija. Podpišem kazen 300€ in 3 pike v zameno za potrdilo 0,00 alkohola. Vlečna služba začne vleči vozilo iz grabna v trdi temi po dveh urah čakanja.  Ko že skoraj pomrznemo in nekajkrat ponovno namestijo jeklenico in se nič bistveno ne spremeni, z Borisom gasa do LJ…

Hvala Boris, hvala Erzo za nesebično pomoč ves čas dogajanja !!!  Odpovedati sta se morala drugemu letu popoldne in Boris bi imel vsaj še enga novnovega 🙂