Vreme enako kot včeraj – sluzasto. Ampak na kamerah najdem na Primorskem malo sončka in navijam v to smer. Manca se prijavi že zgodaj (če bo kaj zanimivega…), Erzo je seveda za, Borisa danes ne smemo pozabiti (sporoči Erzu), Mateja se zelo zanima, pa ji ne bo zneslo, Mega pa najprej odpove zaradi dela, potem javi, da v Logatcu dežuje in nazadnje ga poberemo na Uncu (ampak bo samo za šoferja).

Gasa skozi dež do Razdrtega, potem pa dol v Vipavsko dolino po suhem in po dolini Branice na Štanjel po lepi gozdni cesti direkt na start. Ko parkiram LCja, Erzo in Boris že tovorita kramo na travnik in začneta postavljati. Start je dokaj lep in piha v pravi smeri gor, samo prehod iz grape v dolino je kar čuden. Manci ni treba, zato z Megom pomagata nam trem pri postavljanju.

Erzo odleti in zavije na levo ob pobočje in ga lepo dvigne in je čez (in kar jadra…). Medtem ko dvigujem in sušim padalo včerajšnje mokrote, odleti Boris direktno v sredino doline in ga požira in požira in … požira in potem odvije v desno v strm travnik nasproti startnega pobočja.

Borisov prvi let

Medtem, ko nabere in hiti nazaj gor, potegnem jaz in se držim Megovega navodila: samo levo, čim bolj ob pobočju… In sem res tik nad bori in mislim, da bom kakšno pojahal, pa se plazim čez, vendar me vseeno nezadržno spušča. Usmerim se bolj k sredini jarka in že iščem, na katero jelko bi se usedel, ko le dobim rahel sunek in se nekako pregoljufam čez. Spodaj pa je že dolina … in sem čez. Še desno ob pobočju, kjer celo malo zapiska in dol na travnik zraven Erza.

Erzov let

Erzov komentar leta: Jaz tukaj na ogledu že 31.12.2011, ko ni pihalo nič, ali celo odzadaj. Potem se je zgodilo, da mi ga je 25.3.2012 spizdu Miha Slamič, ki je tukaj tako prvi odletu. Danes že v fazi parkiranja avta, opazim skozi šipo tista potrebna dva metra na gor. Tako se hitro pripravim na vzlet, brez da bi se zanimal za okolico in ne kot moja kolega, ki zvedavo opazujeta štart, razmere, drevje in grapo, ki jo je treba preleteti, da priletiš ven do pristanka. In Mega mi za popotnico reče: “tole ne bo šlo ven”, “hvala za vzpodbudo” mu odgovorim in se poženem.
Komentarji (1)
  • 1.Stane Bajt : Meni se ni zdelo glih užitno. Lepo si tole odpeljal. Lp Mega. [14.10.2012 00:35]

 

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, pokliče Mega, če imam ključ od avta mogoče pri sebi … in seveda ga imam :-(. Iz jarka pripelje tudi Boris, ki nato po nekaj vjuganjih pristane zraven naju.

Napol pospravim robo in hitro do ceste, kjer čakam na prvi avto. Postavim se na sredo cesto in ustavim nič hudega slutečo mamico, ki pelje svoji malčici domov. Povem ji, da bo brez njene pomoči katastrofa in ko se vda, jo celo prepričam, da gre gor po gozdni cesti, kjer smo šli mi. Glede na vožnjo in skrb in vprašanja, kako še bo, je očitno, da najbrž prvič vozi izven asfaltne ceste… Pa smo na koncu le gor, pri Megu in Manci, ki sta imela medtem turistični ogled Štanjela.

Dol po Erza in Borisa in gas naprej.

Čez Štanjel od zadaj na Govc (Golec), kjer je že nekaj lokalcev. Veter piha preveč z V in se nekako ne morejo odločiti za start, saj se obeta samo curaža. Imamo lep sonček in idilično okolje, tako da  mi še malo uživamo in nakladamo, le Boris začne takoj postavljati. Postavimo še ostali in za Borisom (ki odleti z elegantnimi baletnimi koraki) starta še Erzo, domačini, potem pa še jaz in Manca.

Ko nas vse zlifra nesebični Mega v zrak, se odpelje dol, jaz pa najprej v veter, kamor se komaj pomikam naprej, potem pa zavijem v levo in po dolini proti Braniku do travnika, kjer pristaneva skupaj z Manco med ostalimi.

Borisov let

Erzov let

 

Zoranov let

Ko pospravljava, se ostali bašejo z narabutanimi figami, Boris nabira buče na bližnjem polju, na poti proti cesti pa čistijo še ostanke grozdja v vinogradu. Ko pospravim, je figa že popolnoma prazna, ko grem mimo nje, zato pa je v vinogradu še nekaj čudovito sladkega grozdja… Borisa odložimo v bližnji (že znani gostilni), mi pa še enkrat gor za še en potecialni let, ki pa ostane potencialni in dan se zaključi ob kremšnitah (in pici) v Borisovi gostilni… Dva novanova :-).

Glede na vremensko situacijo (bolj kilavo vreme in zmeren zahodnik) smo danes za projekte. Erzo je za, uro predlagam dvanajsto. Delux je tudi za, Mega ne more.

Na mitnici je Delux brez Špele, tako da bomo morali sami skrbeti za zemeljsko logistiko. Prvi cilj je Poček. Ko zapeljemo mimo vseh prepovedi in opozoril na poligon, je tam nekaj vojske, ki nekaj dela in to mi vzbudi malo nelagoden občutek. Erzo in Boris se ne sekirata in gasa na že poznani start. Ko LCja zaparkiramo na samem vrhu, planeta onadva iz avta in že začneta postavljati. Preden zberem robo, sta že v fazi odletanja. Piha primerno močno, vendar bi bilo na Babi najbrž premočno.

Lepo hrbtno dvignem Obsession-a v tangicah, po obratu pa kar stopim v zrak. Malo me odnaša v desno, vendar lepo drži in se skoraj vodoravno peljem proti kotanji pri vojakih, kjer bomo pristali. Prvi pristane Boris, nekaj za njim Erzo, medtem ko ju jaz opazujem z višav.

Deluxov Poček

Borisove fotke: http://picasaweb.google.com/107701220572594814613/Pocek9102012#

Erzov Poček

Malo celo dvigne, tako da že pomislim, da bi potegnil ušesa, potem pa le začne spuščati in pristanem na ravnici zraven Erza.

Zoranov Poček

Boris in Erzo neuspešno prepričujeta vojake in spremljevalce, da bi nekoga od nas peljali po LCja, pa ni nobenega razumevanja in raje naprej pečejo svoje čevape, namesto da bi delali (gradijo kao tarče za topovsko obstreljevanje). Boris se javi, da gre po avto, midva pa medtem pospraviva.

Ko je z avtom pri naju, je naslednji cilj že skoraj določen: Planina nad Devinom. Vmes omenjamo tudi Gradec, pa Šilentabor, ampak to pustimo za kasneje in se odločimo za Planino. Erza že dolgo matra, saj je bila to nekoč njegova ideja, ki smo jo nekateri že realizirali. Tudi za Borisa bo to novnov, tako da se mirne duše javim za šoferja.

Skozi Koritnice v smeri Mašuna, pa na desno mimo lovske koče Okroglik, potem pa zapeljem skoraj pod sam vrh po razjahanem kolovozu in travcah offroad. Na sedlu piha kar močno, tako da Boris odloži rukzak pod vrhom in gre samo na ogled. Erzo je odločen in začne takoj postavljati, kljub močnemu vetru (vendar manj kot na sedlu, ocenimo 5-8, ker sem merilec pustil v avtu), Boris pa nazaj po rukzak.

Pomagam postaviti in ko se malo umiri, Erzo lepo dvigne in je že v zraku. Malo jadra sem in tja, nabere nad start, ko pa začne veter malo popuščati, se usmeri čez gozdnato polico proti travnikom daleč tja proti Koritnicam. Medtem pomagam postaviti Borisu, ki potegne že v malo šibkejšem vetru in ko zavjuga sem in tja, malo potone pod start, tako da se usmeri direkt ven.

Odpešačim nazaj do avta, potem pa dol do ceste in nazaj. Borisa poberem tik na robu planote nad Koritnicami,

Borisova Planina

potem pa morava skupaj vse do Bača in skozi, da pobereva še Erza. Super dolžina !

Erzova Planina

Vse je že oblačno in temno, ampak ko pridemo v Pivko, se proti SV vseeno malo odpira, tako da predlagam, da gremo še na Gradec (za Borisa novnov), kar bo bolj verjetno, kot pa Strmca, kar je predlagal Erzo. Ko se pripeljemo do Juršč, je že skoraj mrak. Spet se javim za šoferja (saj ta štart tudi že imam).

Erzo in Boris hitro odšibata na start in začneta postavljati. Prvi potegne Erzo, pa se spotakne in zvrne in potem rešujeva vrvice iz trnja naslednjih 10 min. Boris med tem potegne in odleti in kar leti proti spodnjemu koncu travnikov.

Deluxov Gradec

Pomagam Erzu ponovno postaviti, pa spet ne rata in potem še enkrat, dokler končno ne uspe in se odpelje nad travnikom tik ob drevesih na desni.

Ampak tracka mu pa ni naredilo (tako da se na hitro odloči za nakup trackerja za backup v takih situacijah).

Super dan in vsi smo zadovojni (samo tale moj Šilentabor, ki je končno, ob skupnih naporih, ratal, je bil bolj kamikazast…).