Ko odložim Voyca, spet pognjavim Erza. Kar nekam mu ni. Predlagam 1.Koreno :”ja pa se res nekaj puca na Vrhniki, sam Koreno me ne zanima…”,  in 2.obveznost na Uncu: “ja, koliko pa je že ura,… no, kdaj boš na Vrhniki…”.

Na vrhniški pumpi se zbaše v LCja s prvo in tretjo klaso (XC3) in do Unca in gor na grič.

JV iz Višnje gore, pa z vrha Krima, pa z ne vem katerih še drugih postaj je tu SZ ! Edina smer, ki pa tu res ni uporabna. Malo modrujeva (vmes Erzu šklepetajo klikerji 🙂  ) – na Slivnici je SV, se pa lepo vidi do vrha brez megle od tu… – in se spomni na Veliki Piškovc na Blokah, če bo tam JV. Ker je SV še vedno na Slivnici, med potjo Piškovc postaja vprašljiv. Klikeri spet šklepetajo. V Grahovem odvijeva v temačne gozdove Notranjske in od zadaj na Bloško planoto.

Erzov kec iz rokava: Lisec nad Velikimi Blokami – nekdanje smučišče obrnjeno na SV. Rahlo kaplja… Z makadama od Radleka na travnike in od JZ z LCjem gor do zadnje strmine in ven. Zdaj že kaplja (ne več rahlo). Erzo je v dilemi katero robo. Zame tu ni dileme (cota klasse), bolj je dilema če sploh kaj vzameva, ali greva samo na ogled (vse je oblačno-temačno in že rahlo dežuje-vmes sodra). Da končam njegovo dilemo, mu predlagam njegove tangice. Vzame še tretjo klaso (XC3) in greva gor.

Ko se pobočje prelomi, po položnem travniku do poseke… ki pa je v zgornjem delu popolnoma zaraščena s šavjem in šibjem (res pa ni velikih motečih elementov in zadaj za robom je krasen, travnat startni prostor – kolikor se ga vidi v tej mračnosti…). Sodro od zgoraj vsipavajo na polno (Erzo mi sicer poskuša prodati naravne lepote -“… kot da padajo koščki stiroporja…”), ampak veter pa piha idealno po smeri in moči. Le moče je preveč.

Znosiva robo in sebe pod košato smreko in pretežno premočena čakava. Počasi se še bolj temni. V prijetnem kramljanju pod smreko nama mineva čas (do zdaj že polno pričakovanega odhoda). Greva. Še na rob pogledat, pol pa na Unc (mogoče se je veter tam obrnil).

Veter tu idealno piha. In opozori Erzo, da je močna sodra ponehala (res, zdaj samo še nemočno dežuje). Pa pravi, da si bo nataknil tangice, ne da bi še močil padalo, mogoče bo pa ponehalo. Naredi in se zgodi: samo še rahlo rosi… Začne razgrinjati in zdaj sem tudi jaz že v pogonu (prej sem v mislih že odhajal).

Postavi, hrbtno dvigne, položi, ponovi in lepo odleti čez šavje.

Erzov let

Erzov let

Moja cota je že od prej in od sedanjega vedrenja rahlo mokra, sedaj še dodatno pivna. Potegnem prvič in gre gor, pa ga potegne na desno in je zložen v harmoniko na desni (desna komanda zavozlana z linijami…). Ponovno postavim in potegnem (sedaj že obilno napito coto). Počasi gre gor, ampak veter je kar močan, tako da ga lepo stabiliziram nad sabo in stopim skozi šavje v zrak… in odletim nad poseko in desno nad gozd in zavjugam in pristanem zraven Erza !

Zoranov let

Zoranov let

Super, uspelo nama je ! Vesel kot radio. Prvi letošnji novnov 🙂 .

 

Erzov komentar leta: potem ko se Zoran oddruži z Desusom pri najmanjšem dolenjskem mestu (Višnji gori) – zdi se, da se med njimi kar dobro počuti – se pripelje mimo Vrhnike. Ko na projektu Unc že v tretje ne piha res lepo in prav, podaljšava semle. Najprej naju pozdravi obilno metanje kroglic stiropora (babje pšeno), da se morava pospravit pod gosto smreko. Ko se že zdi najina predaja čisto blizu, tapameten (padavine) popusti in v lepem vetrcu (2-3) poštartava v mlado noč.

Zjutraj ob 7h pogledam skozi okno in rosi in pogledam postaje in kamere in je vse v megli (res še v mraku) in se obrnem in zaspim naprej.

In zazvoni ob 8.30, da zamujava, da je Sv.Ana OK (pravi Jery). In zalaufam mašino in sem ob 10.15 v Podpeči. Tam res (še) ne rosi, je pa megleno, da se vrh ne vidi. Takoj gor z LC.

Cerkvico najdem kljub megli (saj je kolovoz do nje). Erzo bi, pa ni vetra. Oziroma je. Od zadaj. Resda rahel, ampak je od zadaj. Megla ni tako huda (pravi Erzo), čeprav se tud do prvih  smrek pod startom ne vidi. Vse sluzasto, ampak rosi (še) ne. Erzo odpre svojo malho. Pihne od zadaj malo močneje. Od zadaj (malo močneje) + megla (menda se prve smreke vidijo) + začne rosenje + mogoče je megla do tal = GREVA DOL.

Erzo se spomni, da je blizu pri Jezeru Sv.Lovrenc. Gasa tja. Zdaj že dežuje, ne samo rosi. Gasa gor do cerkve in roba ven (jaz seveda cota klasse).

Pod cerkvico postavi Erzo v mokroto (megle skoraj ni – je prenizko do polja…), zraven jaz. Erzo potegne in odlaufa po hribčku in laufa (XC3 je že nad njim) in se spotakne in naredi plavalnega = v ribo = pingviček = zaruži dol po travniku, da ga nese še deset metrov po mokri travi po trebuhu. Ker mi je spraznil mesto 🙂 , postavim bolj na njegovo in zalaufam in laufam in se odlepim in se odpeljem skoraj do drevesa nad poljem in odvijem in pristanem 🙂 .

Zoranov let

Zoranov let

Zmečem skup mokroto (še vedno dežuje) in odšetam gor. Erzo medtem raziskuje drugo stran hriba. Ko pridem gor, pride tudi on na to stran. Pa saj mu ni treba serije pa to… Povem mu, da bo sedaj probal s tangicami in naj gre po XC3. Pa pravi, da je padau preveč moker. Tud cota je mokra. Moram mu reči še dvakrat, potem pa se odloči za coto (ko je že tu) in se zbaše v tangice.Raztegnem coto (in je res tako mokra, da ne verjamem, da bo šla v zrak – sam ne povem, kaj si mislim). Pa Erzo potegne, jaz coto zadaj porinem v zrak, kolikor morem in gre gor na pol. In laufa in laufa in že skoraj upočasni, jaz pa vpijem: “Laufaj, kurba, laufaj, laufaj,….” in res da vse od sebe in je padalo gor (ne morem verjet, ker dežuje že kar lepo in se kar cedi od njega) in se odlepi in v širokem loku odleti do podna.

Erzov let

Erzov let

“Yess. Toooooo…” zavpijem in grem gor pod streho počakat Erza, da privleče mokroto gor.

IMAG0210

IMAG0209

IMAG0211

Samo reinfuzo zbaševa v LCja in do Podpeči in na suho v bife na kavico… 🙂 .

Erzov komentar leta: 19. dan, goljufiva serija: Uro, po novem je to lahko kvečjemu telefon imam “navito” za ob 6h. Ko skozi strešno okno s pojsle zapazim mokroto zunaj, spim naprej. Naslednjič se po osmi zbudim že s slabo vestjo. Sva že na obratih in z Zoranom vsak s svoje strani (vsak skozi rosenje) žgeva do Podpeči in na Sv. Ano. Jerry prej poroča, da se hrib deloma vidi in ni popolnoma zamegljen. Ko prideva vsaj ne dežuje in rosi na štartu, zato pa je v megli in kar je še huje ne piha gor, raje odzadaj, sicer najmanj spodnjih 50m vidnih. In potem se spomnim tega, začne še deževati, a kaj bi to. Prav zdaj sušim oba padala, Zoranovo coto in moj xc3, s katerim ne uspem odletet, z njegovimi tangicami pač! Tangice so zakon! “Si bolj okreten.”
Komentarji (2)
  • 1.Zoran Gaborovič : Dans je bla pa cota klasse v redu, a ne ? Se je vse ostalo že preveč cedilo, a ne ? :-))) [21.12.2013 12:31]
  • 2.Andrej Samsa : 19. zaporedni dan? [21.12.2013 12:37]

Na Kovku ves dan 7/13 J-JZ. Ko se peljemo nazaj, malo pade (7/11) in začnem provocirati, da gremo na Kovk. Erzo sicer ni pri volji za nič, ampak ko pridemo blizu Ajdovščine, začnemo pogovor o možnosti Slano blato in kako se gor pride in da enkrat tam bo pravi trenutek in se Erzo z volanom v roki (demokracijo) omehča in predlaga šolski teren pri Lokavcu. Seveda gremo, direkt z avtom po kolovozu na travnik.

Mega mi odnese rukzak na start :-), Erzo mora sam.

Na startu nama vsi trije pomagajo in sva pripravljena takoj, samo da piha rahlo dol. Ko se za trenutek umiri, potegne Erzo,

Erzov skok

Erzov skok

pa takoj za njim še jaz.

Zoranov skok

Zoranov skok

 

Pa je novnov v tem sluzastem vremenu 🙂

Na gričku so padala že raztegnjena, tako da samo zlezem v sedež (hvala Lusji, Erzu in Megi 🙂 ).

Lusja potegne prva, se odpelje ven

2013-12-17 13.11.24

in celo nakaže, da bo malo jadrala, ampak v resnici curi vedno bolj.

Potegnem hrbtno

2013-12-17 13.13.14

in ga dobim gor, potem pa po obratu kar noče prijeti (preveč ga žlajfam 🙁 ), tako da sem spet tik nad tlemi.

2013-12-17 13.17.52

Po postaji mi Mega zavpije, naj popolnoma spustim komande in ko to takoj naredim, se res padalo bolj sproščeno dvigne nad pobočje in zajadram. Malo zavijugam sem in tja, dvakrat se mi zdi, da bo malo držalo, pa nič, tako da počasi pristanem zraven Lusje na standardnem travniku pri Podgorju (levo od množice el.drotov, ki so pri spodaj puščenih avtih).

Zoranov let

Zoranov let

Medtem štartata še Erzo in Mega

2013-12-17 13.29.37 2013-12-17 13.30.28

 

Med pospravljanjem se pridruži še Mega. Ščuka in Erzo odglajdata ob pobočju skoraj do Prešnice, kjer ju poberemo.

Erzov let za kilometre

Erzov let za kilometre

Lusja in Goran nazaj v LJU na šiht, za nas je pa še zgodaj. Erzo letos nov.

Sedaj pa naprej  po avtocesti malo gor do Ostrovice, tu na staro cesto za Krk in Crikvenico do Hreljina, kjer zavijemo na ožjo, čez nekaj časa še na ožjo in potem še na ožjo cestico, ki nas po asfaltu v neskončnost vodi ob razglednem robu nad Križišćem in Tribaljem.

Razgledni postanek na Vidikovcu (Razgledniku), kjer občudujemo panoramo s Krkom in (Titovim) Krčkim mostom v ozadju in Tribaljsko dolino in umetnim jezerom v ospredju  (oziroma podnožju 🙂 ). Pa še padalce na levi vidimo, ki se že pripravljajo in odletavajo. Hitro nadaljujemo in zaparkiramo nad startom, ki je res zgledno urejen: poleg umetne travnate preproge, vetrokaza in vetrne postaje so tu še radar v bližini ter električne napeljave vseh nizkih in visokih napetosti.

Tribalj 002-Slika0188

Na startu masa naroda vključno s tandemisti in tečajniki. Pa še robotsko vodeni žirokopterji z GoPro kamero brenčijo v zraku, za nadzor padalskega zračnega prometa. Erzo seveda prvi (od nas) postavi in odleti.

Tribalj 004-Slika0190

Tribalj 005-Slika0191

Jaz sem drugi s trikratnim ponavljanjem starta (vmes seveda startajo drugi), potem pa še ostali (kakor pač uspejo v gneči – zadnji seveda Mega, ko poskrbi, da odletijo vsi drugi 🙂 ).

V zraku je živahno (kar se tiče padalcev in vetra), vendar se kmalu navadim in lepo nabiram čez daljnovode na desni. Ob grebenu, nad njim, malo zadaj, malo spredaj v smeri Križišća spodaj. Ko mi prileti Erzo nasproti, obrnem in nazaj do starta. Nekaj časa voziva skupaj z Mirkom. Manca javi, da je scurila, sonce je vedno niže, v dolini na pristanku je že senca. Uki javi, da pristaja pri avtu,

Ukijev Tribalj

Ukijev Tribalj

pa tudi Mega potrdi, da bo toplandal. Erzo jima še pove, da bosta najhitreje dol, če se z avti spustita po vzhodni varianti. Še Iskra javi, da pristaja gori.

Jožetov Tribalj

Jožetov Tribalj

Po dobri uri imam dovolj in se zapeljem čez vso dolino na nasprotni greben (in seveda prekršim CTR letališča Krk), zavijem nad jezero in pristanem zraven Mance (ki mi sploh noče povedati iz katere smeri piha na tleh 🙂 ).

Zoranov let

Zoranov let

Moj drugi novnov danes :-). Ko pospravljam, pristane še Mirko,

Mirkov Tribalj

Mirkov Tribalj

malo za njim Lusja,

Lusjin Tribalj

Lusjin Tribalj

potem vsi preostali  domačini in tujci in sploh vsi – in potem še Erzo

Erzov Tribalj

Erzov Tribalj

(ampak 3 ure, ki jih je napovedoval, pa le ni bil v luftu 🙂 ).

Do ceste, kjer Mega, Uki in Jože že čakajo z avtomobiloma, potem pa v domovino z vmesnim pivsko prehranjevalnim zaključkom pri Jelšanah. Super dan – turistično, padalsko in vremensko :-).