Sedaj pa naprej  po avtocesti malo gor do Ostrovice, tu na staro cesto za Krk in Crikvenico do Hreljina, kjer zavijemo na ožjo, čez nekaj časa še na ožjo in potem še na ožjo cestico, ki nas po asfaltu v neskončnost vodi ob razglednem robu nad Križišćem in Tribaljem.

Razgledni postanek na Vidikovcu (Razgledniku), kjer občudujemo panoramo s Krkom in (Titovim) Krčkim mostom v ozadju in Tribaljsko dolino in umetnim jezerom v ospredju  (oziroma podnožju 🙂 ). Pa še padalce na levi vidimo, ki se že pripravljajo in odletavajo. Hitro nadaljujemo in zaparkiramo nad startom, ki je res zgledno urejen: poleg umetne travnate preproge, vetrokaza in vetrne postaje so tu še radar v bližini ter električne napeljave vseh nizkih in visokih napetosti.

Na startu masa naroda vključno s tandemisti in tečajniki. Pa še robotsko vodeni žirokopterji z GoPro kamero brenčijo v zraku, za nadzor padalskega zračnega prometa. Erzo seveda prvi (od nas) postavi in odleti.

Jaz sem drugi s trikratnim ponavljanjem starta (vmes seveda startajo drugi), potem pa še ostali (kakor pač uspejo v gneči – zadnji seveda Mega, ko poskrbi, da odletijo vsi drugi 🙂 ).

V zraku je živahno (kar se tiče padalcev in vetra), vendar se kmalu navadim in lepo nabiram čez daljnovode na desni. Ob grebenu, nad njim, malo zadaj, malo spredaj v smeri Križišća spodaj. Ko mi prileti Erzo nasproti, obrnem in nazaj do starta. Nekaj časa voziva skupaj z Mirkom. Manca javi, da je scurila, sonce je vedno niže, v dolini na pristanku je že senca. Uki javi, da pristaja pri avtu,

pa tudi Mega potrdi, da bo toplandal. Erzo jima še pove, da bosta najhitreje dol, če se z avti spustita po vzhodni varianti. Še Iskra javi, da pristaja gori.

Po dobri uri imam dovolj in se zapeljem čez vso dolino na nasprotni greben (in seveda prekršim CTR letališča Krk), zavijem nad jezero in pristanem zraven Mance (ki mi sploh noče povedati iz katere smeri piha na tleh 🙂 ).

Moj drugi novnov danes :-). Ko pospravljam, pristane še Mirko,

malo za njim Lusja,

potem vsi preostali  domačini in tujci in sploh vsi – in potem še Erzo

(ampak 3 ure, ki jih je napovedoval, pa le ni bil v luftu 🙂 ).

Do ceste, kjer Mega, Uki in Jože že čakajo z avtomobiloma, potem pa v domovino z vmesnim pivsko prehranjevalnim zaključkom pri Jelšanah. Super dan – turistično, padalsko in vremensko :-).