Razen skrajnega SZ konca SLO (sonček in šajba) bolj ali manj oblačno in megleno, tudi z rosenjem. Vetra komaj kje. Dopoldne kar nekaj motovilim in akcija se začne okoli 13h, ko se Erzo sprosti. Smer Dolenjska.

Dobiva se v Grosuplju. V Ivančni pokličeva Koca, ki ne bi letel, naju pa bo logistično podprl. Pobereva ga doma in po njemu znanih bližnjicah od zadaj na Plešivico.

Čisto rahlo rosi, ko nama pomaga postaviti. Odlaufa Erzo s pokrovčkom. Odlaufam jaz z Rookom.

Vozim v ravni črti ob grebenu v smeri Dvora. Erzo pristane pri cerkvici.

Erzov let

Sam se zapeljem še malo naprej in potem nazaj do Erza.

filmček leta

Zoranov let

Ko pospravim, je Koc že pri na naju.

Odloživa ga doma in še do Valične vasi, kjer si v nastajajočem mraku malo ogledujeva (JanKo-v) start. Ko je jasno, da se v takem brezveterju tu nima smisla dol metati, pokličeva še JanKa, da malo poklepetamo…

Zjutraj že navsezgodaj Erzo sproži alarm: mešana jata gre na Kepo (in Domen Kastner z njimi); ker Erza (naju) to preveč ne zanima, saj Kepo (ki je dokaj naporno dostopen start…) že ima(va), hitro iščeva nek nov (vsaj približno hribovski) start (na Gorenjskem, kjer je krasen sonček). In Erzo predlaga Galetovec nad Bohinjsko Belo (ki ga še nimava, sva ga pa planirala poleti, ko sem si ga na koncu sam ogledoval v misiji “reševanja” Erzove hčere v Bohinju…).

Ob 10.45 na Britofu Edo, Erzo in jaz v LCja (Slaku je prezgodaj, ostali ne morejo zaradi takšnih ali drugačnih razlogov…). Na poti do Bleda že zdražimo Frenka (Ropreta – to je nekako njegov domači start 🙂 ), ki nas, kljub bolezni, pričaka v Bohinjski Beli. Mimo njegove hiške v Nomnju gor čez Gorjuše na Pokljuko.

Zaparkiramo in po kolovozu (cca 20min) do planine in na jaso na vrhu. Sonček in toplina in začnemo postavljati (nekateri prej, nekateri še na ogled na zračni razglednik nekaj metrov naprej). Piha rahlo s strani ali od zadaj (skoraj nulca).

Ker sem prvi pripravljen, potegnem, lepo dvignem Rooka (brez vozlov) in odletim takoj po vzletu levo čez smreke v praznino nad pečine in dolino. Malo mi zapiska, vendar mi je premalo, zato se odpeljem levo ob pobočju in potem nad dolino, kjer piha od Bleda. Cca 150m nad tlemi pa me močan “bohinc” iz Soteske odnaša proti Bledu, tako da po liftu pristanem na travniku zraven Frenkovega avta.

Ostali so tudi že v luftu. Erzo navija na skalah pod startom, Edo in Frenk počasi naprej. Edo me preleti in pristane nekaj naprej – bliže Blejskemu jezeru.

Edov let

Frenk pristane pri meni. Erzo pa seveda potegne do Eda.

Erzov let

Zjutraj že navsezgodaj Erzo pokliče: ideja – na Porezen. Takoj sem za. Samo še fizioterapijo opravim in se dobimo na Britofu Erzo, Mirko in jaz.

Obvoz preko Kranja zaradi privatnih zemeljskih obveznosti in že smo v Škofji, kjer v LCja na pumpi vskoči še Slak, ki je pridivjal za nami.

Železniki in potem skozi Davčo gor in gor in gor po vedno slabši cesti/kolovozu in še gor (in kratek ogled platoja – starta Vrše) in gor (in malo dol) in gor – in potem 10m pod kočo na Poreznu Mirko izskoči iz avta (ker ga je baje strah 🙂 se voziti še naprej po tem zračnem kolovozu 🙂 ).

Pobašemo robo in 10 min na sam vrh. Vetra skoraj nič in hitro postavimo v prečudovitem jesenskem popoldanskem nizkem sončku…

Vratolomno odleti Slak kar v strmino proti J. Potem Erzo v drugem poskusu manj vratolomno v strmino proti JZ. Z Mirkom postaviva na SZ pobočje. Ko prvič potegnem, podrem po razbremenitvi Rooka ob preskoku ostankov manjšega zgodovinskega strelskega jarka. Potem elegantno odleti Mirko in takoj za njim še jaz.

Slak navrti nad start cca 150-200m in mi/nam izgine neznano kam (ves čas je govoril in navijal za Sorico in od tu žalostno pogledoval v tisto smer ? 🙂 ).

Zapeljem na levo ob grebenu proti zg.Vršam in še pri startu Vrše preverim, če bo res Erzo toplandal na Vršah in reševal LCja – zdajle bi tudi jaz še lahko pristal …BO…, potem pa zapeljem nad dolino ?! in počasi proti pristanku.

Zoranov let

Ko pristane Mirko čez kakšnih 10 min ob meni na uradnem pri ETO Cerkno in Erzo še kar vrti v višavah ob Vršah, pove, da je Erzo toplandal na Zg.Vršah.

Erzov Porezen

In potem še enkrat tam startal (in naredil še enega novega ! kako se jaz nisem tega spomnil 🙂 ). Ko pospraviva, Erzo še zmeraj nabira minute nad Vršami (tu mu pa ni treba pristati in še enkrat startati, ker ga že ima 🙂 ). Slak javi, da je pristal na drugem koncu Cerknega. Ko se dobimo v bifeju, Erzo še vedno nabira nadaljnje minute. Zračunamo, da imamo dovolj časa za kakšen slow food (1 ura peš gor do avta in še ena ura z LCjem dol…) in se prestavimo v bližnjo gostilno. Ko smo že sredi lokalnih dobrot, Erzo zgoraj le pristane.

Erzove Vrše zgoraj

Že pozno v temi večera končno le pride do nas. Večina ful zadovoljna z današnjo izbiro in rezultati   🙂 .

Čeprav se že po poldnevu z Erzom usklajujeva kam (na projekte na Kovku) in je odhod z Vrhnike okoli 13.30, je glavnina uporabnega dneva že mimo.

Na mitnici v Logatcu pobereva še Slaka in do Anje, kjer naložimo še Lokovška. In z LCjem gor za Kovkom mimo Sinjega vrha (in Oblega vrha) do zadnje kmetije pod robom pod Navršami.

Na sedelcu ne piha skoraj nič in pripravimo. Prvi odleti Slak le z malo zatikanja za drote pastirja. Potem je Erzo, ki se zatakne nekaj bolj, pa vseeno spelje od prve. Potem potegnem jaz Rooka malo s poševnega pobočja in mi ga sesuje na stran na kamne in posušeno travo v kepo.

Štrikce  potem razpletava s Frenkom  (predvsem on, ki mu gre res super od rok 🙂 ) naslednjih 15 minut. Erzo javi, da je pristal.

Erzov let

V drugo postavim bolj na (sedaj izpraznjeno) sredino sedelca in potegnem v praktično brezveterju – in brez zatikanja speljem čez drote. Levo pod grebenom lovim vsako dviganje in se pred Podrto odpeljem nad ravnino in pristanem pri Anji.

Zoranov let

Tudi Frenku ni uspelo od prve (nula+sesutje nenapihnjenega padala), tako da pristane ob meni kakšnih 20 minut kasneje.

Do  Anje po Frenkov avto, naložimo Luka po vrčku piva, še po Erza pri daljnovodih in čez Ajdovščino na Col in po LCja.