Po majhni tolažbi v torek in treh dneh dežja, je danes napovedan krasen dan in močan SV in … gužva na Lijaku (Testival sobota & nedelja) 🙂 .

Edo vabi na svoj hišni start Razazije (raje kasneje, ko bo termika prebila burjo)… Pa kar z dveh koncev pride ideja za Gemono (Erzo, Slak).

In se odpeljemo dol: Manca, Erzo, Mega, Slak, Koc in jaz. Malo orientacije do pristanka (kjer pustimo Slakov avto) in še več gor po ozkih serpentinah – na koncu prav na start. Čudovito sonce brez oblačka in sunkovit veter na startu.

Domačini čakajo na stabilizacijo pogojev, razen enega, ki odleti in ga precej krivi po zraku. Res pa, da hitro pobere v višave (kjer ga še bolj krivi). Malo se razgledujemo, potem pa odletijo Slak, Erzo in Mega.

Po nekaj čakanja na “bolj stabilne razmere” odletimo še Koc in jaz in Manca.

Ker je nad cca 1500 res razmetano, se držim niže in pred pobočjem. Po cca 1,5 ure dinamičnega jadranja pristanem na uradnem pristanku.

Zoranov let

Mega in Manca sta že tu doli, Slak toplanda in kmalu pripelje avto dol. Malo turizma na prodih Tagliamenta, potem pa Manca in Slak pobereta Koca,

Kocev let

midva z Megom pa Erza, ki je potegnil do Korade…

Erzov let

Edo pa javi, da je super odletel s svojega štarta 🙂 (in nam zbudi kar nekaj zavisti 🙂 )

Edov let

JZ SLO v močnejšem JZ in sluzu in meglah in oblakih in…. SZ od Trojan pa sonček. Kratek posvet z Erzom (skoz ga moram nekaj prepričevat, da se bo dalo nekje letet, pa to 🙂 ), pa sva zmenjena za okolico Frančekove domačije: Rimske toplice – Jelenka, Konc, Plazovje, pa še kaj…

Z Erzovim avtobusom iz LJU okoli 13h in sva končno okoli 14.30h (počasna vožnja 🙂 , ustavljanje na vsaki pumpi :-)… ) za Rimskimi čez Savinjo skupaj s Frančekom.

Do travnika pri kozolcu (pristanek od Jelenke). Franček k nama in gor pod anteno na Konc. Čeprav je na Maliču 8,5 JZ, tu piha malo, občasno do 3m. Postavimo na platoju pri anteni. Seveda Erzo starta prvi (“skoraj” prva klasa) nizko nad položnim travnikom.

Jaz v prvo Rooka lepo dvignem hrbtno v veter, potem pa bočno skakljam v desno po pobočju proti grapi (da ne bi drajsal po položnem travniku spredaj) in imam po 5 korakih padalo na tleh  (veter z leve). Kar tam še enkrat dvignem v veter in sem v luftu (tokrat s kravato na levi 🙁 , ki jo takrat še ne vidim) . Potem pa zelo nizko nad drevesi. Ves čas me vleče v levo. Bremzam desno, da držim smer, pa gre vse zelo počasi in nizko in dol. Končno ugotovim, da imam kravato. Rešim jo šele po zadnji gozdnati terasi, tik nad pristankom pri Frančekovem avtu.

Zoranov let

Franček je tudi izbral desno varianto odleta s starta in pristane nekaj minut za mano.

Frančekov let

Ko pospraviva, greva še po Erza (seveda) na uradni pristanek v Rimske.

Erzov let

Franček zapelje gor proti Koncu in en griček prej zavije na levo. Jelenka. Raven travnat platojček z odsekanim robom (šavje).

Postaviva z Erzom ob Frančekovi pomoči (on tega ne bo letel).

Potegne Erzo naprej, lepo dvigne in stopi čez rob.

Potegnem še jaz, lepo dvignem in NE stopim čez rob. Kravate sicer nimam, zato pa imam ene štrikce zavite okoli zapestja. Podrem. Unuk mi raztegne. Potegnem še drugič, lepo dvignem in stopim čez rob. Lepo drži (sploh v primerjavi s kravatno prvo rundo 🙂 ) in se zapeljem mimo Konca naprej proti Rimskim. Pa se mi zdi, da sem vseeno prenizek do uradnega (kjer se mi zdi, da spet vidim Erza zlagati padalo), tako da zavijem nazaj in pristanem pri kozolcu kot prej.

Zoranov let

Ko zložim, pride Franček z Erzom v avtu, ki je v resnici pristal malo niže  ob cesti.

Erzov let

Ker se počasi že mrači, Franček hitro zapelje še na eno potencialno lokacijo. Časa ni več dosti, zato Erzo pograbi opremo in začne takoj postavljati v delnem šavju pod vikendom, nad katerim smo parkirali. Franček misli, da bo desno boljša lokacija in me pošlje tja. Sam gre na ogled tretje lokacije. Ko pridem tja na lep travnik, ugotovim, da so počez kandelabri z drotom.

Grem nazaj in pomagam Erzu. Meni tu ni treba niti poskušati. Franček še kliče, da je tam za robom super plac, ampak Erzo je že v zadnji fazi. Štrikci se sicer zatikajo v suhe travniške rože, levo je neko grmovje, desno hruška, ampak Erzo potegne. Padalo skoči lepo ven iz šavja in tudi lepo ga stabilizira nad sebe, ko pa stopi naprej, je padalo preširoko in ko hoče speljati, se Mantra4 zatakne za veje gole hruške za cca 1m  in ga ne spusti naprej.

Naslednjo uro snemamo padalo (lastnik zgoraj prinese dolgo lojtro in škarje in ob dovoljenju spodnjega lastnika naredimo obsežno predčasno obrezovanje hruške). Odščipnjene veje potem že v popolni temi trebiva iz štrikcev, medtem, ko Franček z lastnikom nazdravlja s pirom svojemu današnjemu rojstnemu dnevu 🙂 .

Končno Erzo zbaše padalo v rukzak, še en pirček za slovo od gospodarja, potem pa še na zaključno kavico v bife pri bazenu v Rimskih.

In v temi večera za Savo do LJU…

Danes iz splošnega sluza ne dežuje in se pokaže celo nekaj žarkov v LJU. Pihal naj bi močan JZ.

Erzo pokliče prvi in je za akcijo na Dolenjski (o kakšni celjski kotlini noče nič slišati -“je grozno močno”- čeprav je zvečer jasno, da se je tam obsežno jadralo). Rutar. Z enoprostorcem (le kdo je danes v resnici na vrsti za vožnjo 🙂 ) do Višnje gore, kjer se zbira razširjeni Desus za akcijo na Gradišču ali Vrhu.

Piha bolj nek V, SV, zato gremo najprej na oglede na novi start Vrh (ki mene v resnici edini zanima, ogledal sem si ga pa že zadnjič prav podrobno…). Danes piha z leve (S ?!) in občasno gor (V). Z Erzom se odločiva, da greva in medtem ko se Desus zbira in modruje, midva postaviva (še prej pa shecava Vojca, da pride z Erzovim avtom dol po naju, medtem, ko bodo ostali še ugotavljali, kje bi bilo bolje za odleteti).

Potegnem Rooka in čeprav ga imam lepo gor, kar noče zagrabiti (pihne z leve), tako da sem šele po nekaj korakih v luftu. Najprej spusti, potem pa na desni lepo drži ob pobočju. Pristajam v kar močnem vetru po dolinici gor, pri kozolcu, kjer je uraden pristanek.

Zoranov let

Erzo je v luftu takoj za mano in hitro zavije v desno ob pobočju in izgine proti Dednemu dolu.

Erzov let

Ko pospravim, je Vojc že drugič pri meni. Erza pobereva skoraj v Dednem dolu.

V bo danes šibek (razen divjanje na Primorskem). Že zgodaj začnem gnjaviti Erza in se zmeniva za Štajersko za 12h.

Prideta z Mirkom, v LCja in do Trojan. Mimo Šengotarda po J pobočju Čemšeniške, po čudovitih razgledih in strmih travnikih do V roba. Tu malo lutamo čez na S stran in malo nazaj po kolovozih in gozdnih cestah na travnik – start.

Na sedlu piha direkt gor (S). Ko si ogledujemo gmajne mimo Krvavice do včerajšnjega pristanka pod Črnim vrhom, je daleč… zelo daleč. Ampak vemo da je to že odleteno in Erzo že začne postavljati malo više v levem pobočju nad drevesom. Tu piha ob pobočju (torej 45 st. z leve).

Ko začnem postavljati Rooka, je Erzo s 1.klaso že pripravljen, potegne in ga mora kar loviti v bočnem vetru, da spelje. In leti… leti… lepo ga drži. Ko je mimo Krvavice že iz kritičnega, začne celo malo vrteti in javi, da je nekaj čelnega vetra v sami dolini. Potem nama izgine za robom dol proti pristanku.

Erzov let

Mirko bo še počakal, da vidi mene, potem se bo odločil. Potegnem, tudi jaz kar laufam z bočnim vetrom, preden me odlepi od tal in naravnost ven po dolini. V začetku me manj drži kot Erza, potem pa je neka nulca, ki me visoko pripelje iz doline. Vedno bolj sem miren. Pred pristankom imam še cca 200m višine, tako da zapeljem levo ob pobočju in vijugam sem in tja, da pristanem zraven Erza.

Zoranov let

Mirko se odloči za ne in pripelje LCja z vrha do naju.