Zdaj sva že bolj pomirjena in Erzo suvereno usmerja na naslednjo lokacijo (kjer je zjutraj meril…). Pri vmesni zapori ceste opazujeva bajaličarja pri delu 🙂 .

Potem še malo tavava po travnatih kolovozih in obstaneva pod daljnovodom, kjer je idealna pozicija za start. To je to. Ampak Erzo se ne da: zavoziva pod daljnovodom po travniku naokoli na pobočje in tu je čudovit travnik do dolinice (malo nepomembnega šavja je spodaj). Le zelo položen je in seveda piha 45st. s strani. Ampak to ni ovira in hitro diagonalno razgrneva po tem poševnem fuzbal placu.

Erzo potegne in kar nekaj časa vodi padalo, predno se odlepi (veter je kar močen, samo položno je, položno…) in se odpelje v travni dol.

Erzov let

Ko potegnem jaz, je veter še močnejši in kar riniti moram coto, da sploh grem naprej. Pa mi lepo zagrabi in se odlepim in me celo dvigne, tako da visoko  preletim Erza na nasprotno pobočje in tu pristanem (itak sami travniki gore dole…). Jasno, da imam rekord štarta 🙂 .

Zoranov let

Ko pospravim, Erzo že pripelje po blatno-travnatem kolovozu LCja mimo. Pa je še eden novnovnov 🙂 .

Skozi vas se zapeljeva na nasproten travnat grič (kjer že nalagajo vejevje za sežig čarovnice – ali pa mogoče za prvomajski kres 🙂 . Še en lep potencial, ampak piha preveč od strani-zadaj. Zato naprej.

Na poti do naslednje lokacije prevoziva Kočevsko glavno cesto, čez na Turjak in mimo Turjaškega gradu. Občudujem  lepote pogledov in vzdihujem nad divjostjo ovinkov, ko se spuščava dol v Podturjak in dolino Želimeljščice. Pristanki so (samo štarta nikjer na vidiku). LC zabrenči v strmino nad Ščurki gor proti Kureščku.

Najprej en ogled pri kmetiji, ki se meni ne zdi preveč realen (Erzu pa se zdi čisto OK, samo nekaj pastirjev je treba podreti…).

Potem pa okoli ovinka in zaparkirava na travnatem sedelčku. Tu je pa tako lep start, da kar vzameva robo in gor na vrh travnate glave. Skoraj 200m niže je dolinica – samo piha pravokotno z leve … in to kar. Erzo bi skoraj začel postavljati, meni pa niso všeč grape spodaj, v katere piha strogo z leve (rotorji ?). Pa še na vrhu najine travnate glave piha od zadaj !! Erzo se strinja z ne in nadaljujeva mimo Kureščka.

Tukaj še en ogled (Erzu že znane lokacije), pa naju spet “zavrne” napačen veter (in drevesa, ki so višja od roba starta…) in sedaj samo še na tolažilno, že znano lokacijo pri Dobrovici.

Ko se ustaviva, piha najprej močno, med postavljanjem pa jenjava in malo pomeša sem in tja. Skoraj šolski teren s 50 višincev. Erzo potegne in se odpelje in pristane na ravnici spodaj.

Erzov let

Potegnem še jaz in se lepo popeljem po luftu do njega.

Zoranov let

Erzo pešaka gor. Ko pospravim, že pripelje LCja mimo. V večernem mraku voziva po Ižanki. Pa je še tretji danes 🙂 .

Bolj ali manj oblačen in lokalno deževen dan z šibkim V, SV. Torej projekti na Dolenjskem, kjer sva nazadnje z Erzom nehala (pa je še toliko gričkov 🙂 ).

Danes se nama, malo čez 10h, pri Rutarju priduži še Simon Grimšič. Glede na napovedani veter in dejansko pihanje, ki ga javljajo postaje, gremo kar na lokacije, ki sva si jih zadnjič in predzadnjič ogledovala.

Med potjo občasno že vozimo skozi dež… Najprej na Gorenji vrh pri Dobrniču (malo naprej in nad Šmavrom).

Na že znanem travniku pod vasjo piha lepo gor (JV !). Erzo postavi na najvišjem delu travnika, jaz pod stopničko ob pomoči Simona, ki je zadolžen, da pride po naju dol, potem pa še on… Erzo potegne in laufa-stopnička-laufa in se odlepi in lepo nad hišami, šavjem in kablom v dolino do ceste pred nasprotnim pobočjem.

Erzov let

Potegnem coto še jaz (pred stopničko) in laufam-laufam in se odlepim in še z več višine kot Erzo preletim omenjeno. Pristanem blizu Erza.

Zoranov let

Čez nekaj minut je Simon že tu in naju naloži in gasa nazaj gor. Sedaj je na vrsti Simon, jaz bom šofer, Erzo pa bo seveda še enkrat. Na travniku sedaj piha 90st z desne (JZ !?), kar opravičimo z dežjem in oblaki, ki živahno delujejo tu in tam naokoli. Postavita in čakata na obrat, potem pa se po cca pol ure predata in spokata in gremo nazaj čez grič – naprej, na že ogledane lokacije, primerne za aktualni veter.

Malo lutamo sem in tja, pa ni primernega griča, ali pa ne piha prav. Končno se spustimo po cesti po pobočju, kjer je travnati rob (zadnjič je tu pihalo dol) na katerem danes piha z desne (Z !?).

Nama z Erzom se ne zdi preveč privlačno v takem vetru, sploh ker je vse mokro od pravkaršnjega ulivanja, Pa sedaj Simon začne postavljati, da ne bi spet izvisel (saj prostora je res dovolj in obrneš lahko padalo tudi bolj postrani proti vetru). In mora seveda takoj še Erzo in jasno – tudi jaz.

Simon potegne postrani in zalaufa in lepo odleti v širokem loku proti levi in po obratu pristane v dolinici.

Simonov let

Erzo je hitro za njim v zraku in pristane še malo naprej proti Dobrniču na levi.

Erzov let

Medtem razvlečem tudi jaz in zalaufam in se odlepim in ponovim vajo za njima in pristanem blizu Erza,

Zoranov let

ki je že pospravil in gre na cesto in gor po avto. Samo coto zbašem in ostanem kar v tangicah opremljen, da odslej ne bom zamujal…). Peš do križišča, kjer je Simon in že je Erzo pri naju. Naprej.

Po nekaj sto metrih se v Dobrniču Erzo zapiči v pobočje nasproti (dopolnjen z informacijami Atlasa), ki bi moralo ustrezati pravkaršnjemu Z 🙂 . Ko se zapeljemo gor proti vasi Šahovec, se izkaže, da so to eni grički in kotanje (in droti in hiše…), ampak tisti travnik na vrhu privlači. In se zapeljemo skozi vas gor do konca kolovoza (no, skoraj 🙂 ).

Vzamemo robo in pešaka gor. Čez 10min smo na vrhnjem, ogromnem in prekrasnem travniku, kjer pa spet piha 45st. z desne (SZ !!?). Postavimo drug zraven drugega in čakamo…

Ker pa ni bistvene spremembe, prvi potegne Erzo, se odlepi in čez šavje in hiše spodaj na levo, kjer so travnata pobočja in kotanje in pristane izven mojega (pa tudi kogaršnjegakoli dugega) vidnega polja.

Erzov let

Simon hitro za njim, hoče naravnost čez, pa opazi nek neviden drot in hitro obrne in pristane na dnu pobočja.

Simonov let

Potegnem še jaz, se hitro odlepim in takoj na levo za Erzom, ob pobočju,  čez kotanjo (taisti drot od Simona se tu spusti v to kotanjo) in malo za Erzovim hrbtom pristanem na travniku.

Zoranov let

Pospraviva in malo gor po kolovozu, pa je že Simon z avtom najprej pri Erzu in potem oba pri meni.