Sonce je že globoko in še malo iščeva. Najdeva sicer lepo visoko lokacijo, pa je vetra prav veliko, tako da se taktično umakneva nižje. Zagledava na desni travnik za gasilskim domom in šolo in hitro nazaj do spodnje kmetije pod pobočjem. V mraku in hladu gor.

Erzo še malo cinca, saj je tudi tu (nizko) vetra veliko. Ker pa začnem postavljati, je takoj tudi on naštiman. Počaka, da šumenje drevja naokoli majčkeno jenja in potegne in se potem v močnem vetru odgunca po luftu dol.

Še sam nekajkrat poskušam hrbtno dvigniti, pa mi vsakokrat sunek padalo odpelje v stran na tla.

Potem pa potegnem (ko malo manj šumi) naprej in komaj speljem, pa me sunek vetranabije v zrak in guncajoče odpelje v dolinico za šolo.

Erzo je seveda tudi tukaj dokumentiral situacijo

Počakam Erza, da pride z LCjem in še na kratek obisk h Kolškovemu Mihi, ki domuje v okolici Gorjuš in je zapazil najine aktivnosti v okolici njegovega teritorija.

Na poti domov (in še kasneje zvečer) pa premlevava komentarje, ki so se pojavili najprej ob njegovih današnjih letih, potem pa še pri mojem in tudi Milanovem. Res zanimivo, kako nekatere ljudi motijo dejanja drugih in jih vrednotijo po svojih, jim dajejo nalepke in pripisujejo namene (kar pa vse izhaja iz lastnega edinega prav, ne da bi poskušal razumeti, da kdo drug kakšne stvari mogoče vidi drugače)…

Komentar pri Milanovem današnjem letu, ko Erzo umakne svoje današnje lete v PRIVAT

Dušan Kogoj : Hvala Erzo. Mogoče pa Milan tudi dojame … [10.12.2019 19:43] Milan Velkavrh : Hvala za rože [10.12.2019 21:32

Malo naokoli na bližnje oglede in v drugo po prijaznem pomenku z domačinom že koračiva na naslednjo vzpetino. Postaviva drug zraven drugega na tale lep (položen) travnik. Ker Erzo ne potegne v prvo (on bi rikverc pa to…), jaz zalaufam na sigurno naprej in se odpeljem dol.

Potem potegne Erzo v drugo in se tudi odpelje dol.

Domačin nama je prejle svetoval, da pogledava še okoli hriba in že vijugava po vasicah Velike in Male vrhe. Končno najdeva tale rob z globoko kotanjo spredaj. In piha lepo z J (!?), tako da postaviva.

Erzo potegne malo v desno in čez rob, saj noče v kotanjo spodaj, ampak čez sedelce v desno, na spodnje travnike. In mu seveda uspe.

Jaz pa sem ob startu nižji in potem tudi zavijem čez sedelce desno (bolje bi bilo, če bi se lepo v kotanjo zapeljal), pa sem prenizek za zadnje grmičevje pred spodnjim travnikom.

In seveda potem na hitro obirava padalo z grmovja.

Ker sva se zamudila z obiranjem in se dela že mrak, je panika (saj mora Erzo izpolniti n x 2 novih na dan in sva šele pri tretjem).

Tule v vasi nazaj uoči še en (položen) travnik in nimava izbire. Erzo potegne in ga lepo dvigne in odleti.

Jaz pa medtem še razpletam zapletene štrikce od prejšnjega incidenta. Pripravim se ravno, ko pripešači rinfuzo nazaj gor. Potegnem in laufam, laufam, pa se samo na kratko odlepim, da se moram odriniti od roba spodaj in se nizek na kratko zapeljem na spodnji travnik.

Zdaj pa lahko gremo domov…

Ko zjutraj Erzo začne z akcijo, se mi res ne da še nikamor v to megleno in gnilo jutro. Ko pa ga kasneje pokličem za skupno nadaljevanje v okolici Litije, je pripravljen, saj je v bližini LJU (Orle in tam okoli…).

Dobiva se pri mojem Hoferju in z LCjem po desnem bregu Save do Kresnic. Najprej naj bi ga peljal na Kresniški vrh (še nima spodnjega starta), pa je vse globoko v megli (pa še nek V piha), tako da samo podaljšava proti Litiji.

Med vožnjo Erzo že najde tole stransko dolino in gor na prvo lokacijo, primerno za V veter. Pri vikendu pustiva LCja in nekaj korakov z rinfuzo robo na vrh travnika. Postaviva drug zraven drugega.

Erzo v luft in se odpelje v dolinico spodaj.

Jaz kmalu za njim in lepo drži, tako da potacam po »močvirju« le malo pred njegovim pristankom. Erzo zabeleži še nekaj utrinkov dogajanja tukaj

Erzo pa medtem že odpešači gor po LCja.