Uki ima ta teden dopust in že ob prvem svitu preverja letalno situacijo za danes. Ob 8h že začne pobudo za Smuk. In ker tudi Erzo vidi enako, smo zmenjeni.

Ob 10.45 se priključim Erzu, Jeanu, Megu in Ukiju v njegovem avtu. Pred Žužemberkom poberemo še JanKa in na Smuk. Je že kar razvoja. Smo sami in takoj postavimo. Skoraj hkrati v luft: Mega, Jean, Erzo, jaz, Uki in JanKo.

Vsi smo bolj skupaj in kmalu dobimo dviganje. Mega gre nad ravnino, ostali drgnemo nad startom. Uki in JanKo ostajata ob grebenu, z Žanom pa dobiva lep steber čez 1100 in še Erzo se nama pridruži. Potem nabereta še nekaj nad mene in Erzo se odpelje nazaj, z Žanom pa tu še malo vrtiva (sedaj vidim, da sem bil skoraj na 1300). Žanu ne gre več gor in pobegne naprej in išče dviganje pred grebenom in proti V. Mega je nad ravnino lepo nabral in se odpelje z Erzom proti NM. Meni se zdi prenizko za nazaj in pobegnem proti startu, scurim skoraj do starta in tu spet najdem dviganje. Na robu je nizko precej razrukano, više malo manj, dviganja neenakomerna in sunkovita.

To vajo ponovim potem še 2x (torej skupno 4x). Žan scuri v Maline.

Žanov let v Maline

JanKo in Uki končno nabereta nekaj više, vendar nam sedaj dosti čez 1000 več ne gre. Na koncu se z Ukijem zapeljeva do Z konca grebena, poskusiva še čez in potem jaz scurim malo pred vasjo Kot,

Zoranov let

Uki pa nekaj za njo.

Tudi JanKo pristane na uradnem,

JanKov let

JanKov komentar leta: jata me pobere pr pump u Zagradci! seveda, plan je “vsaj do doma”! ja pa k…, še do baze mi ne rata pobrat! 4 X na jurja, pa nč več, kew, kew, kew, … kar je pa čist premau za prot toplicam! ja, pa hvala za prijazno povabilo, Erzo! ;))

medtem ko Žan že pripešači spet na start. Vse je pokrito in nevihtno, zato se ne odloči za popravca in reši avto. Z JanKom prideta po mene, vsi po Ukija in proti LJU.

Nekaj za Žužemberkom poberemo Erza.

Erzov let

Erzov komentar leta: Najbl ti gre na k. situacija, ko si nizek – klasika, potem se ne upaš visoko dvignit na rob črnine, saj le malo stran zavese dežja, potem naprej si že
upaš navit, itak samo do 1500, saj sem na robu veeelikega črnega oblaka, pada pa ne več, do 1800 pa gre na gasu v ravnem letu. In potem se le udre in si srečen, saj je naprej po dolini Krke, naslednja črna p. In 5 minut po pristanku se do plavega neba posuši tako tista za mano kot pred mano! C’est la vie.

Mega pa prijadra vse do Ižanke.

Megov let

Še vizualizacija naših  letov

vizualizacija letov

Prejšnja 2 dni sem bil za kviht na Lijaku – Bistrški Luka je delal izpit za tandema. Na tleh je bilo precej toplo in sem najprej paradiral okrog brez bunde, v zraku me je pa fino zanohtalo in sem bil danes zjutraj čisto bogi. Slap iz sinusov, počutje na dnu. Proti večeru se počutim malo bolje, in bi šel z Ano na kak šolski teren hendlat tandema in poletet kakšen metrček. Daleč se mi ne da, na Počku bo menda cel teden prosto (hint hint!!!), v oči mi pade Petelinjsko jezero.

Zelo lepa narava, teren pa ne ravno šolski. Večinoma precej skalnato, z manjšimi travniki kjer se da postaviti padalo brez bojazni, da bi šli štrikci. Postaviva malo nižje. Opaziva še 2 trakca, ki sta ostala še od prejšnjega obiska Predsednika in Zorana izpred 4 let ?

Piha precej z leve, zato pešačiva levo pogledat če se da tudi pristati. Bolj levo kot greva, bolj z leve piha! Dokler se ne sprijaznim, da je tu potegnil vzhodnik, kljub temu da je povsod po SLO JZ ?!?!?!?!

Nič ne bo. Fusa nabereva na celice, Ana ga stlači v nahrbtnik, jaz pa dol po backa Iona. Da vsaj naredim nov štart. Komaj se spet privlečem do travnika kjer sva bila in potegnem. Downwinda je vedno več, zato tečem ko Strela Usain in komaj vzletim, a seveda ne pred grmovjem. V zraku malce turbulentno, a ko pridem čez drevesa imam še precej višine in bi lahko kar nadaljeval čez jezero, a raje obrnem proti avtu. V kakšnem močnejšem zahodniku bi se dalo tukaj tudi grebenčkati.

Jean – Okroglek

Foto

Video

Ker je danes napovedan dež, Erzo seveda že zjutraj potrdi serijo na svojih dragih Hribi in potem je flegma, če bo zares dež ali pa ne… Jean pa ni flegma in bi rad danes letel v naših koncih (najbolje Gorenjska…), ker ima itak zemeljske opravke v LJU. Jaz pa naj najdem nekje luknjo. Reši me pretiranega iskanja Uki, ki sporoči, da ima dopust in da Parapente pravi, da bo v celjski kotlini V in brez dežja in bi torej bile Dobrovlje prava izbira. Le oblaki, megle in mrč tam naokoli me malo držijo nazaj za to izbiro.

Ampak na koncu se zdi to še najbolj varna odločitev in ob 11.30 se dobimo mi trije pri Hofer Fužine (ostali interesenti: Erzo, Mega, Manca so samo firbcali in ne verjamejo s srcem v to zgodbo…).

Vransko, Braslovče in mimo Afrike gor na idiličen start Dobrovlje V (je že skoraj tako urejen, kot Juretov Gozd 🙂 ). Piha lepo gor 2/4

in takoj postavimo. In v luft: Uki, Jean in z malo zakasnitvijo še jaz. Jean navdušeno javlja po postaji, da na JV robu res dela in lepo vrti in seveda se tudi jaz odpeljem tja.

Do vogala še nekako vzdržujem višino in vidim Ukija, ki vrti malo nad robom in Jeana precej višje. Potem ju neham opazovati, ker se začnem boriti za metre (ki jih izgubljam, ne pridobivam 🙂 ). Karkoli naredim, mi gre samo počasi dol in na glas preklinjam svojo nesposobnost. Še vedno nekaj vrtim in iščem, ko že pristajam spodaj na travnikih kmetije Strnad.

Zoranov let

Sedaj vidim, da je tudi že Uki nizek in tudi Jean po postaji javka, da je bil prevelik začetni optimist. Samo naberem padalo, se izpnem in grem do kmetije prepričevat gazdarico, naj me zapelje gor. Po začetnem odklanjanju in mojem vztrajanju, se vda. Medtem pa Uki pristane zraven mojega kupa in sva že dva za gor.

Ukijev let

Reinfuzo natlačiva robo v gazdaričinega Landroverja (največji od množice avtov, ki jih imajo na posestvu za opravljanje različnih kmečkih dejavnosti) in že naju brhka mlada gospodarica vozi gor.

Jean javi, da je scuril – zraven Žovneškega jezera – njegov novnov 🙂 .

Jeanov let