Na kulturni praznik bi bilo kulturno narediti nov štart. Odločim se ponovno poskusit hribček Stari grad – pod anteno, ker sem bil s padalom gor že trikrat. Erzo je odletel pod daljnovodom, ko je bil žled in ni bilo dratov. Zoran ga je tudi gledal že 4 leta, bil je gor že 7 krat. Pa saj ga ne moreš zgrešit, kot se ti tako hinavsko svetlika že iz avtoceste. Problematično je odletet, ker skoraj vedno piha iz strani in v poseki not je brezvetrje. Za štart naprej porabiš preveč prostora in si spodaj že hudo omejen s pristankom. Če je pa vetra dovolj, da v poseki not pihne na gor, je pa v zraku sigurno čez 10m/s in močno turbulentno.

Stari grad

Vseeno se odločim probat, saj nekih 15 min opazujem smrečice s tankimi debli, ki se že nekaj časa ne zibljejo več. Odločim se, da je to moj trenutek in poskusim štartat. Padalo seveda ne gre gor, zato počakam da imam vsaj malo sape gor, da rabim čim manj časa teči. Seveda ko sapico imam, se smrekce že zibajo. V luftu sem skoraj brez težav, razen to, da mi je ušel naprej, ko pridem ven iz poseke se pa začne. Padalo imam vse drugje, kot nad glavo, dvakrat mi zaviha ušesa, močno me odnaša v levo (V), zato v pričakovanju na hujši kolaps vseeno pritisnem na pol gasa in rinem naprej čez kočljivo drevesno mejo, za katero ni nujno, da se jo da vedno preleteti. Na pristajalnem travniku, precej stran od hriba že mislim, da sem stran od najhujšega pa ni nič boljše. Lebdim na mestu, dobesedno. Ne naprej, ne nazaj, niti gor niti dol. Že študiram, ali bi šel z ušesi dol, ampak nisem niti imel ne časa ne dovolj rok na voljo, saj sem imel čisto preveč dela s stabilizacijo padala, potisnem polni gas in kot polž porinem v območje spuščanja, na tla pa pridem lepo in v močnem še malo pohendlam. Enkrat, prvič, zadnjič in nikoli več.

Stari grad – jean

Stari grad – 3D vizualizacija

Na OLC-ju pa se razvije prava debata / vojna s poimenovanji in lastništvu značk…

Flight note: divje. nikoli več [8.2.2017 16:41]
Stane Bajt : Si nisem mislil, da si tako zelo ubrisan. 😉 Lepo, da se je lepo izteklo. [8.2.2017 16:26]
Zoran Gaborovič : 3 leta sem ga čuval in čakal na primeren veter. Pa pride mularija in ga kar odleti… Nobena spoštovanja 🙂 !! [8.2.2017 17:03]
Janez Kocjan – JanKo. : sej mora bt “luštno”, če ne piha preveč!!! ;)) [8.2.2017 17:03]
Jean Caffou : Če ne piha preveč je težko štartat oz predno si v luftu si že nizko [8.2.2017 17:25]
Jean Caffou : Smer vetra pa zaradi oblike doline tu ni nikoli prava razen mogoče na termiko. [8.2.2017 17:36]
Jože Poje : Vidim da si vstopil v “bojne vrste”. Lepo. A bitka bo dolga… [8.2.2017 18:28]
Andrej Erznožnik : Halooo, ukradel si mi značko imena štarta, ki je bila pri mojem letu. To je lahko kvečjemu stari grad malo niže. Prosim vrni štart. [8.2.2017 19:32]
Jože Poje : Zoran ima “Stari grad malo niže” tu pa je “Stari grad malo zraven”. [8.2.2017 20:32]
Jean Caffou : Zoran ima Kolobar, to je drug hrib. https://i.imgur.com/8RrXZ08.png [8.2.2017 20:54]
Jože Poje : O ti šment. Križec je prav točno med Starim gradom in Kolobarjem! V rahli dolinci. Kaj pa, če se Zoran strinja, rečemu tu “Zoranova dolinca”? [8.2.2017 21:16]
Jean Caffou : Glede na to, kako je nizko, bi lahko bilo kar “Cerje” kakor piše počez 🙂 https://i.imgur.com/PEFcDFf.png[8.2.2017 21:35]
Stane Bajt : A bo kdo mene domačina kaj vprašal. Ima vsaka njiva in vsaka senožet svoje ime, Ne pa : zraven, malo niže, zoranova kajvemkaj itd. Lazi pod gradom. [9.2.2017 00:03]
Jože Poje : To je beseda na mestu! Tudi jaz grem k domačiji, rečem kakšno besedo in povprašam kako se po domače reče pri njih ali tu oz. tam, kjer sem letel. Če le imam čas. Pogosto se naprej mudi… [9.2.2017 07:39]

Stari grad – DTK

Ko opravim z obveznostmi, sem ob 13h že pozen. Le Jean je za akcijo in me čaka na Planini. Še predno pripeljem, se odpelje pogledat gor na Strmco in bo OK.

Pride nazaj dol na Lohačo in z LCjem gor na start. Ko pa stopimo ven (tudi Misty), že piha na meji – ob napovedi popoldanskega močnega jačanja. Nihava med Kovkom in Vremščico in zaradi napovedi (jačanja) izbereva Vremščico.

Do Spodnjega se da (nekaj zvoženega snega) lepo pripeljati, za Zgornjega se zdi, da bodo zameti. Ker sva pozna, se odločim za tukaj (čeprav vetra ni ravno preveč), Jean pa z robo na vrh Vremščice (ga še nima).

 

Razgrnem kar Rooka in tangice in hrbtno potegnem in speljem in mi komaj kaj zapiska. Malo se matram v dolinici pod startom, pa gre več dol, kot gor, tako da se po 10 min. predam in zapeljem skozi mrč na letališče.

Zoranov let

Ravno takrat pride Jean na vrh.

Starta na vrhu Vremščice in pristane na Bukovem vrhu (Misty pa zemeljska podpora).

Jeanov let z vrha Vremščice

Tu še enkrat potegne, pa si ne upa do LCja na Spodnjem, saj ga Misty skozi gozd najbrž ne bi sledila.

Jeanov let z Bukovega vrha

Z dvema novima kmalu pripešači do LCja in pride na letališče po mene in gasa…

Na zadnji dan v letu se z Ano odločiva, da se greva skuhat v savno, sprobava vse kar imajo, turško, finsko – razlika je v količini vlage in temperaturi – več vlage = nižja temperatura (toplotna kapaciteta, pa to…), sicer se skuhaš.

Prenovljena, greva nazaj, pobereva še Misty in gasa na Kalič. Na poti prebijem 100.000 km na Micki. Ravno na pravi dan! 🙂

100.000 km

Iona zbašem v Wani-ja in se odpravimo pešaka gor v klanec, ki je vedno bolj strm.

Kalič proga Zajček

15 minut in 110 višinskih metrov kasneje, sva vsa zadihana, končno na vrhu. Na poti sva imela najprej veter v čelo, nato v hrbet. Gor mi pihne malo iz desne (V/SV).

V drugem poskusu speljem.

Brez variota se lepo peljem ob grebenu in opazim, da višine ne izgubljam. Nad Srno obrnem nazaj – v veter, katerega komaj prebijam. Še vedno sem bolj ali manj na isti višini, zgubil sem zgolj kakšen meter. Močno me mika, da bi podrgnil do konca, kolikor bi bilo mogoče, ampak na drugem povratku izkoristim višino in pristanem na Srni, ker me je Jelen dodobra izmučil (savna? prehud tempo?)

Jean – Kalič Jelen

Na pristanku veter še malo iz desne, ampak generalno na gor, tako da imam padalo še nad glavo in ga brez problema hendlam. Počakam da se iz Jelena po potki do Srne spustita še Ana in Misty.

Počakam na primeren trenutek in v prvo potegnem in se odpeljem v pristanek še iz Srne – žal je vetra že manj in prenizko, da bi pojadral.

Jean – Kalič Srna

Po 45 minutah sva oba gor in dol – zadovoljen z izkupičkom – 2 novnova, pa še obakrat rekord po dolžini.

Sicer se je pa že Mlakar napovedal, da bo enkrat prišel sem, pobral in odletel nekam daleč.

Kalič – Ana

LukaV skliče delovno akcijo – montaža vremenske postaje na Šestanovem vrhu – tja pridejo tudi kraševci. Pa Samsa že par dni nazaj obvešča, da bo za vikend aktiven! Po dolgem času! Drugih ni v akciji (Mega na H+? na Slavnik, Zoran je out).

Samsa se javi za vožnjo, Ana za šoferko, napokamo se še z Misty not in akcija.

Na Šestanovem vrhu so že delavni:

Eden dela, drugi počivajo

Vetra nič ali iz leve (J), tako da se samo sončimo, Misty pa iz svoje začetne introvertiranosti le popusti obrambo in se pusti podkupovati.

Zelo lagano se začnemo pripravljati, prvi potegne Tom, za njim Primož Sila, pa še Samsa in iz štarta gre samo dol, na spodnjem robu pa nekaj povrtavajo. Nam pa zmanjka vetra, tako da imajo kar nekaj težav pri štartu Gorazd, Rajko, Bojan. Ko Rajko v drugo spelje, se tudi jaz poženem saj ravno malo pihne, za mano pa še LukaV in Gorazd (kasneje pa še Boštjan, Bojan, Gregor). Sem brez variota (polnim baterije doma in sem ga pozabil vzet…). Tako da mi piska samo epileptični FlyMe, ki, če je zaslon ugasnjen skače med -200 in +800 dviganji, če je zaslon vžgan še nekako gre, a zamika je vsaj 3 sekunde, pa tudi 10. Ker s tako konfiguracijo mislim, da ne bom kaj dosti dosegel, se odločim nabirati štarte. No, vsaj enega, in se direktivo odpeljem na Mali Razbor. Pristanek B.P. med skalami. Rajko se vozi desno od mene in še vzdržuje višino.

Jean – Šestanov vrh

Ko pešačim malo višje se pripeljeta mimo Gorazd (nizko) in Luka (višje), pa izgleda kot da malo drži. Potegnem v rahli sapici, ampak ni nič, do roba, kjer se že zbirajo vsi na dežurcu.

Letim bolj po riti, kot po FlyMe-ju, ki me bolj moti, ampak vseeno z zamikom potrdi občutke na zadnjici. Vseeno se malo nadrajsamo – na koncu ugotavljamo, da vedno kasneje je bilo vedno boljše.

Jean – Mali Razbor

Nad 1000 ne gre, v zraku je kar nekaj J/JV/V. Po eni več, drugi manj časa pocepamo dol pred šolo.


Primožev filmčk

Z Ano imava plan tandem malo hendlat na šolskem terenu, pa se ne morem odločit, a je bolje na Ženček ali Vremščica zadaj. Na Slavniku je precej vetra, tako da me najprej ne mika, nenadoma se pa prižge Rajkotov live tracking na Vremščici in takoj pokličem, da zvoham stanje. Pravi, da je šibko, do 5 metrov max. Kar je za tandema super! Micka polna padalske opreme, da komaj najdeva prostor še za Misty.

Na vrhu kraševci že letijo – Bojan, Gorazd, Rajko in Primož… Zapeljeva še mimo Valičev (če pa na Kovku ni bilo…?!), po OLC vidimo da je bila danes Vremščica kar oblegana – Berto, Simeon…

Zapeljeva kar gor na vrh šolskega terena, vetrčka je ravno toliko, da lahko rečeš, da je. Pa precej iz desne. Vseeno v tretje stabilizirava in se odpeljeva proti jezerčku.

Vremščica - šolski

Vremščica – šolski

 

Misty medtem vztrajno koplje luknjo (išče krte?), midva pa odpešačiva proti Slatni, ampak samo na pol poti, ker je tu vetra že precej več, teren je pa bolj položen, tako da izgleda da bova samo slalomirala.

In res odslalomirava spet do klasičnega šolskega terena in v drugo ponovno potegneva in speljeva. Baza se začenja že spuščati, zgornji štart je že not. Valiči in Simeon zgoraj hendlajo.

Zamika naju višinc, kar iz spodnjega štarta, zaradi baze. Že težim Rajkotu za prevoz, pa ni najbolj navdušen nad idejo. Ker imava zraven še Misty in jo nimava kje pustit, se odločim, da se vržem sam dol – časa ni več dosti, a bo dež? Sonce bo zdaj zdaj zašlo.

Vremščica - tipanje terena

Vremščica – tipanje terena

 

Berto se pripelje mimo iz zgornjega štarta in se poženem za njim. Drži nič več, ampak vseeno je dober glide do letališča. Rajkota vseeno že tretjič ali četrtič pokličem, ali bi bil za stvar, da ga pobereva in nama pelje avto in Misty dol. Pa je pripravljen pomagat (ker je le enkratna priložnost – Ana je pripravljena it na prvi višinc :D).

Poberemo ga pri letališču, jaz se stisnem zadaj v tri kubične centimetre prostora zaradi vse razpakirane opreme.

Pogoji za štart so idealni – šolski. Vetrčka ravno prav za enostaven in miren dvig, odrineva v 7 minut vriskanja in veselja dol na letališče.

Vremščica - tandem

Vremščica – tandem

 

Rajko se pripelje dol z Misty – je že prav domača z njim 🙂

Še filmčk: