by ·1 Comment

Nazaj gor proti Rakitovcu. Vmes opazujemo potencialni start Breg, ki je na pobočju desno.

Po kakšnem kilometru od križišča smo že na maloobmejnem prehodu Rakitovec. Prekinemo mir obeh policajev, ki dremata v svoji gajbici in ju prisilimo v zahtevno dejanost: izpolnjevanje obrazcev za prehod treh državljanov Slovenije. Medtem klepetamo in modrujemo, kako bo za leteti, opazujemo dva ali tri jadralce nad Zavojem, ki je lučaj stran in občasno spodbujamo oba policaja. Končno še zberemo pristojbino za administracijo (3*83centov=2,49€), ki jih predamo organoma in smo čez rampo. Še majhen zastoj na vstopno hrvaški strani, kjer budno oko hrvaške policajke preveri osebne dokumente in pravkar popisane obrazce in minutko kasneje parkiramo na Zavoju.

Hitro na start, da nadoknadimo zamujeno in v luft. Erzo in Mega takoj, jaz pa spet zaštrikam (dobesedno-štrikec se mi zaplete okoli kamere na čeladi in ne morem razvozlati, dokler ne snamem čelade), potem pa hrbtno (saj je veter primerno močan po startu gor) in po obratu sem že v luftu. Erzo in Mega sta me najprej čakala in lepo nabrala nad startom, zdaj pa že vozita proti Raspadalici. Jaz se najprej matram in ne najdem in ne najdem dviganja in že gruntam, da bom scuril, ko končno najdem in naberem nad greben. Potem pa sama uživancija naslednjo uro… Do Raspadalice in nazaj jadram in uživam v razgledu.

Erzo in Mega odpeljeta še desno od starta proti meji, nato pa se Mega odpelje nad pristanek in toplanda, Erzo pa precej potone proti dolini (je hotel mimogrede še pristati na Jačemici in pospraviti še en nov start) in gre v pristanek na travnikih S od Buzeta pod Kukom.  Odpeljem se ven nad dolino in kar drži. Le počasi zgubljam višino in končno pristanem zraven Erza.

Zoranov filmček
Erzov filmček

Zoranov let

Razglabljava, kako čim hitreje priti na naslednji start, saj je že 16h. Ko pospraviva in je Mega pri naju, je že določen cilj no.4: Breg nad Movražem.

by ·5 komentarjev

Sedaj pa še na Vogel (je popolnoma jasno Erzu in Borisu). Opozorim, da je ura že tri in da imam luknjo v padalu. Erzo takoj preveri na Voglu (pri PACovcu, ki dela na vlečnici), da ni problema za gondolo in sedežnico in že se peljemo proti spodnji postaji. Boris ima s seboj flike in zdi se jim smešno, da se sploh sekiram zaradi tamo neke luknje na padalu… No, pa gremo…

V gondoli smo sami, gor je blazna gužva za dol (zato vozi gondola nonstop), mi pa dol v kotanjo in na sedežnico.  V čudovitem zahajajočem sončku smo na startu, kjer piha idealno gor (postaja javlja 5/7 V, ampak take jakosti tukaj ni). Postavimo, Erzo mi pokaže, kako se zaflika luknja, Boris je že v zraku, jaz potegnem in takoj za mano še Erzo.

Vsake toliko pogledam gor, če je vse v redu s kupolo, če se že kje ne cefra … Enkrat sicer opazim še nekaj belega ob vpetju na sredini (kar se potem na pristanku res izkažeta kot dve majni zašmelcani luknji), ampak letim v redu in se raje posvetim naravi in lepotam naokoli… Lepo drži in čez zaledenelo jezero se usmerim proti Vogarju, kamor pridem na višini starta. Enkrat zavjugam, ampak nič več ne drži in se počasi ob pobočju odpeljem do Voj in na desno proti Kramarju.

Zoranov filmček

Sličica

Erzov filmček

 

Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/796177

Stane Šmerc fotka: https://www.facebook.com/photo.php?fbid=10150589862407702&set=a.10150531449832702.383356.611077701&type=1&theater

Boris ravno pospravlja na snegu, jaz pa spet pristanem v čofodro, ki mi ponovno zalije čevlje in me pošprica z blatom do riti.

Zoranov let

Odnesem do Borisa in počasi pospravim (identificiram še dve novi luknjici) in ko pride Špela, se odpeljemo do Erza, ki pa je pristal blizu Srednje vasi, precej blizu mesta, kjer sem jaz prej imel elekroinstalacijske opravke (ne vemo, če v Studorju že imajo štrom…).

Erzov komentar z OLCja:  prvič tu 11.7.1995 – v resnici ta štart še ni obstajal – štartalo se je nižje med borovci. Pri Kramarju zahod sonca 16:09, na mojem pristanku v Srednji vasi 16:59, kar je razlike celih 50 minut!

Naslednji cilj je gostilna Dežman, kjer nas pričakata Mateja in Mega (ki sta bila na Gozdu) sredi žrtja. Še druženje ob jedači in pijači do trde teme…

by ·9 komentarjev

Ker verjetno čez vikend ne bom letel, bi rad vsaj danes nekaj naredil. Glede na napoved me mika Strmca, Boris pa navija za Sv.Ano, ki nam ni dala predvčerajšnjim. Navijam za odhod čim prej in Boris in Mega sta za.  Mega gre celo na predčasen ogled Strmce in javi, da je Z premočan. Erzo, ki je za kasnejši odhod druge grupe, predlaga Vremščico in vsi smo za to varianto.

Poberem Borisa pri Logatcu, pa Mega na Uncu in na Vremščico. Okoli 13h smo na hribu. Na spodnjem startu piha kar močno in gremo še na zgornjega. Ker je premočno, najprej malo modrujemo in čakamo. Vmes celo razmišljamo, da bi šli na Osp, ki je nižji, vendar ostanemo.

Ker me že baše čas (ob 16h sem nameraval biti nazaj v LJ), začnem postavljati padalo na travniku malo pod vrhom takoj, ko se veter vsaj malo umiri. Obdobja umiritve so sicer vsake toliko časa, ampak potem veter spet prbije in Borisu in Megu se zdi takrat premočno, vse skupaj pa je nekje na meji. Jaz ob Borisovih nasvetih vadim hrbtno postavljanje padala in poravnavanje in imam postavljen čudovit zidek gotovo več kot pol ure (Mega in Boris stojita za njim, ker jima tam bistveno manj piha – pa še pazita, da me ne odnese po pobočju navzgor…). Oba sta sicer precej skeptična glede letenja, ampak ko se veter ponovno malo umiri, lepo dvignem hrbtno in odletim. Takoj me dvigne v zrak in z 2,5 naberem kakšnih 130m. Vidim, da začne postavljati tudi Mega, potem pa spet prbije veter in naprej se pomikam samo še  s 5 km/h. Mega me opozori, naj vztrajam naprej, da me ne bo odplaknilo čez hrib. Držim se nasveta, vendar začnem takoj izgubljati višino. Veter je res močan, je pa laminaren. Čeprav sprva mislim, da bom brez problema prišel do letališča, izgubljam višino vedno hitreje in ko pridem čez progo, mi je jasno, da nimam šans in odvijem na travnik na desni, kjer pa pristanem v kar živahnem.

Sličica

Zoranov filmček

Zoranov let

Ko pospravim, je Boris že pri meni in skupaj greva do mojega avta na cesti, kjer čaka še Mega. Počakamo še Ščuko, ki ravno prihaja in pusti avto spodaj, midva z Megom pa potegneva Borisa in Petra na vrh. Še predno prideva na avtocesto, pripeljeta mimo še Erzo in Manca, za drugo serijo, (ki se je potem pokazala za zelo uspešno, saj se je veter umiril in so vsi dobro odleteli).

/olc/index.php/forum/gallery/794514

Odložim Mega na Uncu, da gre še enkrat pogledat na Strmico, kamor bo mogoče prišla tudi Mateja (je bilo premočno in Mateja ni prišla.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120214 Velika planina P665 16:12:16

Še en lep dan s šibkim vetrom nad vso Slovenijo. Včerajšnja ideja o Veliki planini je danes uresničljiva in ob 14h se preložim v Erzov avto pri pokopališču v Šmartnem. Pet nas je: Erzo, Mega, Boris, Mirko in jaz. Čez Vodice do Kamnika in v Kamniško Bistrico pod gondolo, ki vozi samo ob polni uri, tako na postopamo še dobre pol ure, preden se vkrcamo.

Ker je uspel Klemen Hančič dogovoriti ugodno “padalsko” ceno 8,40€ za gondolo in sedežnico, nam na zgornji postaji poženejo še sedežnico (najprej so nam celo obljubili prevoz z motornimi sanmi na Gradišče, če bi nas bilo manj). Idilična vožnja s sedežnico nas čez slabo zasnežena pobočja Velike planine pripelje do Gradišča. Še nekaj korakov čez “krater” do starta. Piha sicer rahlo z desne, drugače pa je skoraj idealno za hribovsko letenje.

Postavimo po snegu eden zraven drugega, saj je prostora dovolj. Prvi potegne Mega, za njim Mirko (ki ga podrobno poučimo, kje in kam naj leti), potem jaz in za mano še Erzo in Boris. Takoj za robom zavijem malo v desno in drži, čeprav nabrati ne morem, potem pa na levo bližje robu. Občasno rahlo dvigne, drži pa lepo, tako da le počasi zgubljam višino. Nad sedelcem med Pirčevim vrhom in Ravnim hribom sem lepo visoko in ko začutim dviganje, zavrtim, vendar dviganja ne ujamem (za razliko od Erza in Borisa, ki nabereta do višine štarta…) in se hitro usmerim naprej proti Mekinjam, kamor pridem še zelo visoko. Mega ravno pristaja na standardnem pristanku in od nekod se vzame tudi Klemen, ki pristane zraven. Jaz nadaljujem nad samostanom proti Kamniku skoraj do hriba pod Starim gradom, vendar si ne upam dlje, obrnem nazaj, zbijem višino nad stadionom in pristanem na sredini.

Sličica

Zoranov filmček

 

Zoranov let

Ko pospravljam, se visoko nad mano pripelje Erzo, ki nadaljuje mimo gradu in pristane malo pred pumpo na obvoznici (kjer je sicer pristanek s Špice). Boris je nad samostanom zbil in zaradi družabnosti pristal skupaj z ostalimi. Klemen zapelje Mega po avto, jaz pa počakam v bifeju Pri Keglju, dokler ne pridejo po mene. Poberemo še Erza pri pumpi in v LJ.

Borisove fotografije na XCglobe gallery

Med vožnjo pridejo informacije, da je Ščuka odletel z Lijaka do Buzeta, kar naenkrat naš idilični zimskohribovskosončnopopoldanski let popolnoma razvrednoti. Edino Boris se bori z mano za lepoto današnjega leta (zanj je bil novnov), medtem ko se Erzo in Mega (tudi zanj je bil novnov) tolčeta po glavi, kakšno priložnost da sta zamudila, zraven pa psujeta Sčuko, ki ni poklical in kaj vem koga še vse… Čudovit letalni popoldan !

by ·Komentarji so izklopljeni za 120209 Krvavec ob hotelu P658 13:58:26

Po štirih dneh abstinence je jasno, da je treba danes brezpogojno leteti. Burja sicer misli drugače in še vedno neusmiljeno nabija južno od Ljubljane, severno pa je veter bolj usmiljen. Vreme je lepo, veter na Krvavcu šibek, poleg mene  pa na dopustu Mateja, Mega, Mare (in tudi Erzo – vsaj od 10h dalje). Zato smo kar vsi za, da gremo na Krvavec, pa da vidimo.

Malo čez 11h se dobimo na pristanku, ki je lepo pocukran s snegom, se prestavimo v moj avto in do žičnice. Tu sicer vsi kupimo karte, pa potem z majhnim konfliktom zaradi njihove neuporabe vseeno pridemo v kabine. Na zgornji postaji se odločimo, da gremo najprej na vrh Krvavca, pa da vidimo, kam res piha. Konflikt ob neuporabi kart se ponovi, vendar smo na koncu le na vrhu, kjer sicer ne piha strašno močno, ampak večinoma  vseeno piha narobe (SV z občasnimi močnejšimi sunki in občasnim zatišjem).

Odločimo se da sestopimo raje do kapelce, vendar se to, zaradi poledenelega pobočja, izkaže za bolj zahtevno, kot smo pričakovali ob lahkotni odločitvi o spremembi starta. Ko začnemo pri kapelci postavljati (na srečo ostalih za začetek predvsem Mega), ugotovimo, da tudi tu ne piha najbolje – občasno V, občasno pa od zadaj SZ. Z Maretom greva desno ob hotel in tu piha lepo gor (Z). Prestavimo se tja in en za drugim in ob drugem postavimo. Najprej odleti Mega v idealnem, potem Mare in Erzo v še ugodnem vetru, na koncu pa še midva z Matejo v že spet napačnem vetru, saj je spet začelo pihati od zadaj. Malo nama posvaljka padala, vendar nama jo prijazni smučarji popravijo in v trenutku nepazljivosti hrbtnega vetra odletiva. V zraku nič posebnega. Držalo ni, preveč hladno tudi ni bilo, šele na Grajcu pa uspemo malo zmanjšati padanje in podaljšati trajanje leta (razen Mega, ki je kar drajsal tam, medtem ko smo ostali tonili mimo njega…).

Zoranov let

Vsi smo nabrali slabe pol ure letenje, Mega pa je zadevo nategnil na 51min !