Danes pa vsaka napoved kaže nekaj drugega. Je pa sondaža zjutraj kar OK in jaz bi šel letet. Pa se koordiniramo in cincam(o) in na koncu se peljem na Vrhniko, ne da bi vedel kam grem(o). Se dobiva z Erzom po 12.30 na Železniški in pozna proti Primorski. Kljub napovedanemu orkanskemu SZ čez Istro, nikjer ni preveč močnega vetra (le na Slavniku 9/11-13 JZ) in Erzo navija za Vremščico (saj sem mu res prej jamral, da bi šel na Vremščico zg.2, ki sem si jo v nedeljo v (pre)močnem vetru lahko le ogledoval).

In shecava Rajka, da naju počaka na pristanku in z nama (brez padala) gor (samo šofer bo, pravi). Na zgornjem startu piha lepo in celo bazice, vetra pa prej premalo, kot preveč. Je pa vse megličasto bleščeče belo, da se proti soncu komaj vidi do letališča.

Zapeljemo se z LCjem še malo naprej po kolovozu in potem nahecam še Erza, da gre z robo na ta njegov novi štart (ki ga že ima, saj ga je prav on lani odletel). Na startu piha idealno in takoj postaviva … in v luft: Erzo in jaz.

Erzo takoj navrti nad zgornji start in se odpelje nad dolino. Jaz pa najprej spodbudno naberem do zgornjega starta, potem pa drajsam sem in tja in se nikakor več ne poberem. Že curim proti dolini, ko le dobim neko 0 nad progo in se počasi, počasi spajsam spet nad zgornji start.

Sploh ne vidim, da Erzo medtem scuri.

Tu, nad zgornjim startom pa meni dviganje naenkrat odreže in potem v ponovni borbi počasi scurim čez letališče.

Erzo je hotel vmes še enkrat gor, pa se vrne nazaj z LCjem, ko vidi, da sem scuril. Bo bolj pametno, da greva na projekte, kot še enkrat gor, saj kaže, da je to vse, kar je Vremščica danes dala (se je spumpala, bi rekel Gorazd).

Danes napovedanega še veliko JZ z višino in le Štajerska bolj odprta. Ostalo pokrito, Primorska pa bolj ali manj v megli. Zjutraj se še posvetujem za možnost kakšnega letenja, potem obupam in se odločim za projekte (v okolici Logatca, saj bi se mogoče kasneje dobila z Milanom na Ženčku).

Z Vrhnike zavijem proti Zaplani in pod Marinčevim hribom zeleno pobarvam prvo belo piko.

Veter tukaj ni močan, je pa bilo čutiti neke rotorje izza vogala, ki me pred pristankom kar zguncajo.

Malo naprej je nasproti lesnega obrata tale lep hribček z daljnovodom na vrhu.

Odpešačim gor in obračam Rooka v eno ali drugo stran, saj veter kar spreminja smer.

Ampak ni močan, tako da kmalu potegnem in zavijugam dol.

Na Petkovcu sem že bil večkrat. Najlepši je start od cerkvice, tega pa sta naknadno odletela še Erzo in Poje.

No, pa ga bom še jaz danes.

Z rahlo kepo v grlu, da me ne bi slučajno dvignilo … pristanem v kotanji pod žicami 400kV daljnovoda.

Pa še malo naprej na tega, ki je  (tako kot vsi danes) res lep, na vrhu strmega hribčka z ozko dolinico na dnu.

Tudi tu piha gor, tako da odletim v prvo in se zapeljem čez dolinico na nasprotno travnato pobočje.

Še enega si ogledam, pa žal piha od zadaj. In ker se dan že po malem izteka, zaključim…