Danes spet enako kot včeraj: močan SV čez vso SLO. Na Žirovskem pa spet narisana vetrovna luknja pri tleh. Ker je bilo včeraj do Lučn mirno, potem v Gorenji vasi pa vseeno močno, se najprej iz Horjula zapeljem proti Korenu poskusit srečo.

Pod Ulako je vse mirno (in pošteno mokro po tleh). Pešaka gor.

Erzovi trakci kažejo rahel V z leve, ko postavim coto v mokro travo. Prvič podrem, v drugo pa speljem in se bogato čez trofazno zapeljem vzdolž dolinice čez cesto in pristanem v travnati kotanji.

Zoranov let

Zložim v mokroti in do LCja. Slišiva se z Erzom, ki se bo sprostil okoli 15h.

Naprej, gor do Butajnove in do Male vasi. Ogledam si vršno travnato pobočje. Piha v sunkih, občasno močno, vse pa strogo z leve (celo delno že od zadaj – SV). Start (Erzov in Pojetov) okupira čreda konjev in tu je v resnici tudi najboljša varianta. Ko bo pravi veter, bo pač treba postaviti v konjske dreke, ali pa počakati na sneg…

Naprej do Gorenje vasi. Rahlo rosi, ko se odpeljem od zadaj na Lajše. Na travnati kucelj pešaka.

Postavim na robu. Piha nula, cota dokaj vlažna. 4x potegnem, pa se cota vedno sesuje (malo se zatakne v gosto deteljo-rože, malo noče gor zaradi mokrote…). V peto grem na vse ali nič in speljem skozi grmičasto mejo in sem v zraku. Pristanem ob novem naselju spodaj v cmokajoči mokroti močvirnatega travnika.

Zoranov let

Pospravim znotraj ograje med bloki, kjer je pošniclana travica, ki je skoraj suha.

Pešaka nazaj gor po cesti do LCja v rahlem rosenju.

Ker imam neletalni vikend že od popoldne, moram na teren čim prej. Tudi danes je napovedana burjica, šibkejša kot včeraj, zato seveda nadaljujem z domačno nalogo.

Spet sem pod Špikom-Lučne pri peskokopu in na pristanku spet piha narobe – Z od Lučn …). Piha pa šibko. Erzo ravno pokliče s poti na Smuk in povem mu, da najbrž ne bo nič. Pa se vseeno odločim, da grem pogledat na vrh griča.

Odpešačim gor. Vmes pridobim dovoljenje za odlet od lastnika, ki vlači drevesa s pobočja na pašnik 🙂 .

Na vrhu piha 180 st nasprotno:  s sedelca z desne – V iz smeri LJU. Postavim coto kar se da v smer vetra in potegnem in odlaufam v levo po pobočju dol. Sem v zraku. Zapeljem se v dolinico, da me veter splakne okoli vogala nad razkošen travnik pri avtu, kjer pa pristanem lepo v veter.

Zoranov let

V tretje je šlo rado 🙂 .

Če torej le piha ta V, bo pa mogoče na Sivki idealno 🙂 . Nazaj na Planino in po izohipsni cesti od spredaj do Vrbančeka pod Sivko.

Tu pridobim dovoljenje za odlet od lastnika, ki ravno kolovrati okoli traktorja, ko parkiram. Pešaka gor na vrh Sivke.

Zloglasna in večkrat omenjena trofazna (pred pobočjem in tudi njena druga veja na levi) je res neprijetna. Piha pa 1-2 metrčka skoraj naravnost gor po pobočju (SV) travnika (rahlo z desne – SVV). Bom pa dvigoval za začetek…

Postavim coto, naštimam v popolnost štrikce in padalo in počakam, da čim bolj pihne. Ko se zgodi, potegnem in je cota lepo nad mano in je škoda, da prekinem in odlaufam in sem v zraku… Zgleda, da BO šlo čez drote… in sem čez. Potem je še malo skrbi za čez Vrbančekova gospodarska poslopja in sem tudi čez. Sedaj pa začutim, da celo rahlo dvigne, zato malo zavjugam. Lepo bi se še lahko odpeljal nekaj stopnic niže (kot je naredil Erzo), pa bo preveč pešačenja do LCja. In pristanem na travniku pri Mehušu (kot Kastner).

Zoranov let

Pospravim in pešaka gor do avta. Čas se mi je iztekel in nazaj v LJU…