Pa še malo naprej na tega, ki je  (tako kot vsi danes) res lep, na vrhu strmega hribčka z ozko dolinico na dnu.

Tudi tu piha gor, tako da odletim v prvo in se zapeljem čez dolinico na nasprotno travnato pobočje.

Še enega si ogledam, pa žal piha od zadaj. In ker se dan že po malem izteka, zaključim…

Se zjutraj koordiniramo, kam (če kam) bi bilo za iti. V LJU depresivno sluzasto, Primorska vsa pokrita in v megli, malo vetra. Štajerska in zgornja Gorenjska v soncu (pa seveda povsod šajba nad meglenim morjem). Ker ni zanimanja za kam dlje, se na koncu odločim, da grem sam na sonce na Gorenjsko. Pihalo naj bi JZ in više SZ.

Okoli Dovjega imam še nekaj belih pik. Ko sem skozi meglo mimo Radovljice, je že vse v soncu. V Dovjem pa po dolini piha – dolinc.

Ko pridem gor na prvo lokacijo, seveda piha še precej močneje in ta dolinc pomeni popolnoma z leve (celo malo od zadaj z leve). Kljub temu raztegnem in nekajkrat dvigujem pravokotno na pobočje in telovadim, ampak odleteti mi ne uspe. Se predam in na drugo lokacijo višje.

Tu še več vetra enako z leve, pa še jasa je precej zarasla s šavjem, odkar sem bil nazadnje tukaj (kakšna 3 leta). Tudi poskušam ne…

Potem mi ostane še tale travnik, ki je obrnjen malo bolj v pravo smer (pa tudi savski dolinc tukaj še ni tako močen). Postavim in lepo odletim in moram kar zabremzati, da se ustavim pred progo.

Še eno lokacijo sem hotel pogledati, pa je megla do tal že pred Lescami…

Danes napovedana spet burja (ki pa naj bi čez dan upadla. V okolici LJU zjutraj vse megličasto in zabasano in brez vetra (in tako naj bi kar trajalo), zato se odločim za projekte. In ker smo zadnjič po letenju pod mentorstvom Erza ogledovali področje pod Nanosom, S od Razdrtega, se danes namenim tja (v upanju, da ne bo preveč burje).

Na prvi in drugi lokaciji dosti preveč vetra (izmerjeno do 12, pa dosti bolj S ob pobočju Nanosa, kot SV iz smeri Postojne).

Tukaj pa je za spoznanje manj in postavim. Malo vadim obvladovanje Rooka v močnem vetru (in kar malo izboljšujem svoje pomanjkljivo znanje), ampak v močnem ne morem poriniti naprej in me ves čas odnaša nazaj. Končno enkrat prebijem in se zapeljem v dolinico, kjer me pa v dnu odrikverca nekaj m nazaj, preden sedem na tla…

Zdaj pa še malo naprej na Erzov originalni Hruševje.

Ta krtina je malo bolj strma in trening se nadaljuje…

Čeprav sonce že zahaja, je veter podoben kot malo prej. Sedaj me, po nekaj uspešnih dvigih in odnašanju v rikverc pod dvignjenim padalom, končno enkrat spusti naprej in nabije gor in potem samo odloži v vznožje griča…

V bistvu slab izkupiček celodnevnega tavanja po krtinah pod V Nanosom. Napoved o upadanju burje se ni uresničila, realno pa je bila dosti premočna za lepe skokce s krtin…