Danes sem tukaj 4-tič (četrtič !). Prvič, ko sem na ogledih sem pripeljal Erza (saj meni v rahlo hrbtnem vetru na tem položnem travniku tudi za poskušati ni bilo), drugič in tretjič pa v močnem JZ, ki naj bi mi pomagal odleteti. Pa mi ni, saj so na teh prekrasnih travnikih rotorji, ki jih gozdna meja na desni in zadaj zvrtinči na čudne načine. Najprej sem to spoznaval po deževnem Ženčku v četrtek 9.10 (ko je tukaj sijalo sonce in prbijalo iz vseh smeri), potem pa še v soboto po Lijaku (12.10), ko sem skoraj uro in pol poskušal odleteti, pa razen dveh katapultov (ki sta me potem odložila 50m in 80m niže na travnik) nisem naredil nič. In tega nisem želel prijavljati, saj je lokacija res lep start, ki si zasluži večjo dolžino… kot jo je že uresničil Erzo pri prvem obisku.

Tudi danes (spet močan Z, JZ – Slivnica 7/10) poskušam kar nekajkrat, pa po lepem dvigu padala ostanem s sfedlanim na tleh. Dokler mi malo bolj desno, stran od gozda, le uspe še en lep dvig in tokrat ostane padalo lepo gor. Najprej me nizko nad tlemi odpelje do čistine spredaj, tu pa nabije gor cca 20m nad tla in me celo rikverca. Visim skoraj na mestu in me jojo gunca gor in dol, z občasnim rikvercem, vendar generalno le lezem skoraj na isti višini naprej, tako da sem pred progo že 40-50m nad tlemi. V bistvu si želim samo še na tla!!

Celo čez progo po polžje prilezem, ko me le začne spuščati, da potem, nekoliko naprej, na spodnjem travniku, stopim na tla olajšan, kot že dolgo ne…  

Najprej moram malo k sebi priti, da potem najdem pot nazaj čez progo in gor do LCja…

Tale novnov start danes pa mi je res dal VETRA – zares in v prenesenem pomenu 🙂

Danes pa nabija JZ čez vso SLO; Slivnica, Kovk in višji hribi čez 20m/s. Tile nizki Hribi pa imajo še start na SZ, ki je zame bela pika (Erzova pa že rdeča…).

Ko se vozim proti Vrhniki že rahlo kaplja, na startu pa sicer vse temno oblačno in zabasano, ampak (še) brez kapelj. Hitro potegnem (še) rinfuzo robo na travo in Rooka kar z vetrom razprem, saj pošteno piha (žal vzporedno s cestico, torej pravokotno z leve glede na start).

Ob nobenem dvigu mi ga ne uspe poriniti v desno po bregu dol, dokler veter skoraj ne ugasne. Sedaj pa ga je problem spraviti v zrak na tem ravnem (erzovskem) travniku.

Končno se le vse poklopi in se zapeljem na ravnino spodaj na lep pokošen travnik.

Žal sem z vseh strani obdan s (pre)širokimi vodnimi jarki in sem ujet. Begam sem in tja in kmalu mi je jasno, da sem na polotoku, ki se drži »celine« čisto na drugi strani ravnice proti Stari Vrhniki. Pa vidijo mojo zagato novodošli graditelji/lastniki hiše pod startom in pridejo čisto naokoli skozi Staro Vrhniko z avtom po mene…

Danes spet močna burja/SV in odločim se nadaljevati, kjer sem zadnjič končal.

Še po sončku sem v Metnaju, kjer danes precej bolj piha kot zadnjič (Šentvid pri Stični 5/8 JV).

Pod vasjo tik pod cesto postavim in Rooka ob zmanjšanem sunku vetra hrbtno lepo dvignem in potem me kar vzame (čeprav je položno).

Malo me nabija gor in dol in spusti na požeto polje.

Tale start pa je nad vasjo na gričku, ki štrli iz travnatega pobočja. Tukaj je tudi edino drevo daleč naokoli (ki pošteno moti, saj bi bilo najbolje odleteti z roba prav v smeri drevesa) in pa čebelnjak (tudi čebele so malo sitne, vendar me na srečo nobena ne piči).

Piha močno in malo meša smer. Kar nekajkrat dvignem hrbtno in se poskušam zgoljufati okoli drevesa, Pa me vedno zabije nazaj za rob (uspešno se izogibam, da mi ne bi mi padalo obesilo na drevo).

Prvič mi uspe, da preletim cesto in pristanem nekaj pod njo.

Še nekaj poskusov, da me končno le vzame in nabije gor in potem se v guncanju zapeljem v levo med drevesi in novogradnjo na spodnji travnik.

Še na tale idilični vrh, okoli katerega je vse zrihtano v nulo, saj je tu Turistična vasica Pristava. Pa tudi spomenik SLO osamosvojitvi, saj so v Partizanskem domu na vrhu (ki je lepo zrihtan in obnovljen v nulo) snovali strategijo osamosvojitve.

Na prelepem travnatem pobočju originalnega starta (ki je obrnjen proti JZ)  ni skoraj nič vetra, okoli pa kar zašumi. Vendar mi po vsakem dvigu Rooka sfedla in sesuje, tako da obupam.

Malo si še ogledujem okoliško idilo, potem pa se preselim na startu nasprotno pobočje nad kotlom in tukaj spet lepo nabija gor.

Na mestu hrbtno dvignem in stopim v zrak, pa me veter iz kotla gor tako zaustavlja, da grem po liftu dol.

Še enkrat odpešačim na vrh in ponovim vajo, pa je še nekaj več vetra, ki me še malo bolj zgunca, preden me spusti na tla kakšnih 40m bolj naprej , kot prej…