Padalska jataNa poti nazaj je še tale skokec v planu. Ko se ustavim, že kaplja.
Hitro razgrnem Rooka. V momentu je spet mokra cota, saj tukaj ni vetra, ki bi doslej mokroto trave vsaj malo posušil (pa še nova se nalaga s kapljami).
Škreblja po padalu, ko potegnem na vso moč in odlaufam in speljem.
Samo naberem in med rahlim dežjem v LCja. Ko odpeljem proti domu, pa že vliva na polno.
Glede na napovedan SV se pogovarjamo za Zavrh kasneje popoldne. Zato dopoldan na projekte blizu Vrhnike.
Ko pa se vozim proti Vrhniki vse popolnoma pokrito in Zavrh celo v bazi.
Najprej na tale start za Logatcem, ki bi bil lep, če ne bi bila pod startom pod cesto skladovnica hlodov. Malo tavam naokoli, na koncu vidim edino (varno) možnost pod hlodi.
Piha lep konkreten SV (4/6) in samo stopim po pobočju v zrak. Lepo drži še vse do tal.
Potem grem naprej na Logaške Žibrše, ki je zaresen start in na vrhu piha tudi do 8, pa še S čisto z leve. Zdi se mi preveč vetra glede na drote, gmajno in razmeščene kmečke objekte (start pa je preveč lep, da bi se zapeljal samo malo dol po travniku). Zato po uri modrovanja s samim seboj odstopim, saj veter nič ne oslabi.
Medtem tudi Erzo zaradi nespremenjene vremenske situacije odpove Zavrh in predlaga skupne projekte.
Nazaj v Logatec in za naseljem pri zadnjih hišah po travniku in pravokotnem ovinku v levo sem gor na vrh pobočja. Piha močno in po kotanji in pobočju gor.
Lepo hrbtno dvignem Rooka, pa mi ga sunek nasloni na bližnji borovec. Grem malo bolj stran od roba in potegnem in sem v zraku in že vidim, kako bom lepo zavil na ovinku v desno in daleč dol na travnik. Pa me samo spusti skoraj na mestu dol pred prvo hišo, da mi še v ovinek ni treba.
Ko nabiram, čutim, da se veter prav močno zliva dol po kotanji (čeprav na vrhu drevesa šumijo in se krivijo lepo gor – rotor?)
Zdaj pa v Strmco na Zaplano, kjer počakam Erza na Jožetovem pristanku s Špiklja, ki se lepo dviguje čez dolino in daljnovode.
Erzo se naloži v LCja in dol proti Staremu malnu in na drugi strani gor od zadaj na senožeti pri zaselku Jelovec. Pustiva LCja pri zidajoči novogradnji in psu, ki prijazno laja in z robo (jaz rinfuzo še od prej) na vrh.
Piha močno direkt od SV od prednjih gričev (4-6/8). Malo modrujeva in cincava, saj je start in bližnja okolica prelepa (pa še v nulo pokošena), naprej doli pa v vse smeri sama gmajna, grape (in 380kV daljnovod). V takem tudi Erzo ne razmišlja, da bi šel čez daljnovod in grapo na nasprotno pobočje (kot Poje), čeprav je vzel zaresno opremo…
Potem pa le začne postavljati, jaz pa zraven.
Erzo potegne prvi, pa ga kar noče dvigniti, potem pa le zajadra in v zavoju ob pobočju levo in nazaj dol na konec travnika.
Mene pa vzame takoj, potem pa podobno zavjugam.
Ker je bil zjutraj tako uspešen letalni začetek in je danes zadnji dan pred odhodom, pa pod večer optimistično še na tale hrib nad Drago Bašćansko. Tu sva bila že zvečer pred tremi dnevi, ko naj bi močna burja pod večer malo oslabela – takrat bolj na ogledih, kot z resno mislijo za letenje. Pa je bil takrat res lep večerni pohod po idiličnih ovčjih pašnikih med kraškim kršem do predvidenega starta, kjer je pa burja že v večernem mraku še vedno nabijala.
Danes pa po poti do sem piha prijetno (malo), tako da sem (sploh po jutranjem uspehu 🙂 ) poln optimizma.
Ko prideva na vrh, pa namesto šibke burje piha J popolnoma z desne. Položno pobočje je (za te razmere) res zgleden start, le ta veter z desne…
Nekajkrat poskušam dvigniti poševno na položno pobočje v smeri vetra (seveda se štrikci tudi zatikajo za skale), pa mi ne zagrabi.
Potem se mi enkrat le zdi, da bo in zalaufam po pobočju v smeri vetra in potem zavijem levo proti robu in me že vzdigne, potem pa me bočni veter potisne v levo v grapo, da zaružim pod rob…
Alenka mi pomaga pospraviti…