Ker ima Jože tukaj naokoli še nekaj belih pik, predlaga, da jih poskuša(mo) zapolniti.

V gneči turistične invazije se po stranskih cestah (ki so tudi precej okupirane) pripeljemo na Poljane.

Piha lepo (šibko) gor in z Megom postaviva Jožetu. Potegne in odleti in ga kar drži. Midva pa nazaj v avto in na ovinek Pomjan, kjer je spet eksotičen start, ki ga jaz še nimam (ki pa si ga zelozelo želim, saj sem že tudi nekajkrat stal na njem v neustreznem vetru, ne nazadnje, ko smo v večerni temini obirali Erza z bezgov pod štartom…).

Danes končno piha prav, res pa da tudi tu šibko.

In mi Mega začne takoj razgrinjati med nekaj zbranimi opazovalci, ki gledajo Jožeta, ki je prijadral do sem. Jože pa se usmeri na start in z vetrom v hrbet »pristane« na pomol (do zadnje sekunde ni bilo jasno, ali bo prišel čez rob… )

Moj prvi dvig je neuspešen za tistih 5m do roba, v drugo ga lepo začutim nad sabo in stopim čez rob v prazno.

In samo ven naravnost nad srednjim grebenom (me začne že strašljivo spuščati, saj vmesnih pristankov ni), da potem z bogato višino preletim glavno cesto in pristanem na (mokrih in blatnih) travnikih daleč čez njo.

Jože najprej poskuša odleteti kar više s ceste, pa mu ne uspe, tako da ponovi mojo zgodbo na kratkem pomolu in potegne do Vanganela.

Mega naju pobere in proti domu…

Za danes pa napoved ploh in neviht po vsej SLO. In poskušam ujeti še kakšno krtino pred močo.

Na poti proti Ivančni že malo kaplja, ampak ko parkiram pod gričem, so šipe suhe. In hitro z opremo na vrh griča.

Piha z leve V, na momente sunkovito. Takoj postavim in potegnem Rooka, ko se veter umiri.

Ko pride nad mene, mi ga obrne v levo, pa speljem in se zapeljem na dno grička pred hiše.

Ko na naslednji lokaciji vlečem nabrano robo iz LCja, pa začnejo bobnati ogromne kaplje pred totalno črnino, ki prihaja nad Višnjo goro od SZ.

Ko pobegnem proti LJU, pa je že tak naliv, da z vsemi 4 žmigavci vozimo 20km po AC…

Dule zapelje cika-caka gor po ozki cesti iz stranske doline v Radečah. Ko se cesta postavi preveč pokonci, spremenjena že skoraj v kolovoz, pa obrneva Jožetov avto.

Vzamem robo in peš po »cesti« na vrh sedla in po idilični poti na desno na vrh Svinjske rti. Prekrasen strm start s klopcami in ogromno klobaso (očitno pride sem veliko domačinov – pohodnikov na lep razgled na Radeče).

Piha lepo gor ravno prav, da takoj postavim, se v miru pripravim in potegnem.

Malo zavijugam sem in tja nad Savo in pristanem pred Sparom.

Dule je tudi hitro dol in potem samo še počakava, da se Jože pripelje čez Radeče v stransko dolino, dokler gre.

Po njega in gasa v LJU.

Danes močan SV čez SLO in še močnejša burja na Primorskem. Ker kaže, da bo Zavrh premočan, navijam za Dobrovlje, pa dopoldne ni nobenih interesentov. Zato grem v tisto smer na projekte, potem se mogoče kaj pokombiniramo.

Tudi S od LJU je kar veliko SV, V vetra. Tale štart sem si že nekoč ogledal in sva ga potem obiskala z Erzom (zanj uspešno – tako da mu žal pripada prvenstvo, jaz pa sem takrat le neuspešno poskakoval…), danes pa ga bom poskušal realizirati.

Kot zadnjič z Erzom, piha strogo z desne. Bom pa malo dvigoval… Cikli vetra se menjavajo: močno z desne, piš od zadaj, pa nič, pa rahlo od spredaj. Trikrat poskušam ujeti tisti rahlo od spredaj, pa mi Rooka vedno sesuje piš z desne. Potem počakam na nič in potegnem in speljem, pa me močan veter z desne ustavlja, da ne morem v preseko v desno in se kar naprej čez sadno drevje odpeljem na travnik spodaj (na videz v ravni črti, v resnici pa sem obrnjen v desno in me bočno odpelje dol).

Naprej mimo Moravč na tole belo piko, ki jo je prvi odletel Erzo (in uspel pobrati, tako da se je čez gmajno odpeljal z rekordno dolžino na spodnji plato), potem pa ponovil Pojetov Jože, ko sem ga januarja vozil tod naokoli zeleno barvat njegove bele pike.

Danes se pa že spodobi, da ga tudi jaz odletim.

Na vrhu travnika ni veliko vetra (čeprav ga v dolini je), piha pa spet v ciklih: močno z leve od Z (??!), rahlo z desne od JV, pa nič, pa rahlo od zadaj. Petkrat dvignem Rooka, pa prekinem, ker mi nikakor ne zagrabi. Potem se prestavim bolj v desno, na položnejši del, obrnjen proti SZ.

Tu pa mi uspe speljati (ob tistem nič) v prvo. Čez grmičasto/drevesno mejo spodaj pod cesto precej nizko, potem me dvigne gor in skoraj ustavi. Že mislim, da me bo spustilo na tla, pa me kar drži in spusti naprej na spodnji del travnate doline, kjer pa mi piha od zadaj (JZ po hribu dol) in tako tudi pristanem.

Proti S je že vse oblačno in temno pokrito, tako da me ne mika samemu naprej proti Dobrovljam, kjer pa so danes nekateri kar leteli…