Zdaj pa res v ta Kajndol. Tu sem bil že 2x, pa se mi je zdelo preveč tvegano zaradi vseh teh drotov spodaj.

Parkiram spodaj pri hišah in rinfuzo gor po kolovozu na štartni travnik. Piha skoraj nič. Malo čakam in ker ni sprememb, odlaufam naprej in lepo dvignem (že rahlo mokro padalo) in se odlepim od položnega pobočja. Rinem do prečne trofazne, ker pa sem že v višini drotov ostro zavijem desno v travnato pobočje.

Zapeljem naprej po cesti in sem že skoraj na Podlipski cesti. Pa si rečem, da je vredno še pogledati v Celarje, saj so razmere (razen mokrote, ki pa se počasi suši) res dobre in mi gre vse skupaj res lepo.

Obrnem in nazaj skozi Kajndol v Celarje, kjer sem pred leti že bil na takrat edinem startu.

Kar gor na kmetijo z LCjem. Prijazen mlad lastnik kmetije in njegov sin mi z veseljem razkažeta kje sta predhodnika postavila (2017 Erzo in letos Jože). Pa še el.pastirja mi izklopita, da ne bo kakšnih težav.

Postavim in malo počakam, saj piha od zadaj. Potem pa le dahne tisti (močni ?) V in odlaufam naprej. Spet lepo speljem, v močni vijugi v desno in spodaj ob cesto pred koruzo.

Še preden naberem, sta že s svojim avtom ob meni in me zapeljeta gor do LCja.

In spet dol na Podlipsko cesto proti Smrečju. Bela pika, kjer je startal Jože (doslej edini) je na »navpičnem« travniku levo pod glavno cesto. Peljem sem in tja, saj ni nikjer za parkirati.

Potem pa nazaj grede po cesti le lahko odstavim avto ob rob in peš na oglede (brez robe). Res je vse travnato pobočje strmo (in še mokro in blatno), ampak malo levo od Pojetove lokacije le opazim travnati buhtelj z malo manj naklona…

Nazaj v LCja po robo, čez bankino dol na strmino in po pobočju desno do lociranega prostorčka.

Previdno razgrinjam padalo, in štrikce (malo je nekih trnastih grmičkov), ko zazvoni telefon. Kdorkoli je (najbrž Erzo…), bo že počakal. Ko že postavim, še enkrat. Potem pa se s ceste zgoraj oglasi Revnov Franci, ki je gori na cesti opazil LCja in me (po brezuspešnih klicih) takoj lociral.

Pripleza čez bankino dol pod cesto do mene in pridrži padalo, da bom laže startal. Piha rahlo malo z leve. Spet potegnem naprej in po nekaj korakih v globino sem v zraku. Bogato nad drevesi desno do ovinka glavne ceste in z zavojem v levo naravnost v veter po travniku proti Podlipi.

In še predno pospravim, mi Franci že pripelje LCja, za njim pa njegova žena njun avto in nadaljujeta svojo pot.

Kakšna super logistika za piko na i na koncu letalnega dneva.

Danes slaba napoved, pa tudi prave volje ni za preveliko akcijo. Generalno naj bi bila na Primorskem burja, po Dolenjski pa bolj JV. Piha pa kar nekaj, od vseh smeri in občasno kar močno.

Ampak vsaj nekaj novega je treba skočiti in poiščem belo piko čim bliže LJU.

V teh koncih sem se že potikal, ampak tegale še nimam in čeprav ne piha prav, se spravim na vrh travnika. Z juga že vse črno in občasno vse završi naokoli. Ko mi ne piha v vrat, potegnem in me lepo dvigne še pred poličko, takoj za njo pa dobim močen sunek z leve, ki me skoraj prizemlji. Da bi prišel čez progo in celo drot ob njej tudi za sanjati ni…

Danes imamo v planu bolj civilni dan s pohajanjem na Polhograjsko Grmado. Pa me jutranji Jožetovi skoki spomnijo, da imam točno na teh dveh njegovih lokacijah tudi sam beli piki.

In sva z Alenko že na prvi (hoja na Grmado pa potem…). Kljub napovedi močnega Z v dolini nič vetra, na vrhu prve krtine pa piha rahlo od zadaj po hribčku dol.

Ko potegnem prvič, me ne odlepi, tako da samo podrajsam po tleh kot v risanki.

Ob pomoči je Rook spet hitro pripravljen kljub tečni praproti na vrhu. Drugič počakam, da res nič ne piha od zadaj in lepo speljem in dol na travniček pred potokom.